KAJ PA ZAPOSLENI V ŠOLSTVU?

KAJ PA ZAPOSLENI V ŠOLSTVU?

Oddaja
29. 5. 2020 - 16.00

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ, je prejelo številne kritike glede ukrepov, ki so se sprejeli v času epidemije, in odnosa, ki ga imajo do zaposlenih v šolstvu. Pomislekov ne izraža zgolj stroka, temveč tudi laična javnost, starši in zaposleni v vzgoji in izobraževanju. V današnji oddaji bomo govorili o položaju zaposlenih v šolstvu in o predlogu SVIZ, ki predvideva ustrezno ovrednotenje nadurnega dela zaposlenih in upravičenost do izplačila dodatkov zaradi izpostavljenosti tveganjem ob ponovnem odprtju vrtcev in šol. 

SVIZ je pred dvema tednoma s soglasjem in na pobudo MIZŠ pripravil predlog dogovora, ki bi določal pogoje in ceno dela zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v luči večje obremenitve in odgovornosti zaposlenih. Po besedah SVIZ je sprejetje dogovora nujno, kajti sicer bo po posameznih zavodih prišlo do neupravičenih razlik v izplačilih zaposlenim. 

Predlog SVIZ predvideva upravičenost do izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah za tiste zaposlene v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki so zaradi nujne in neodložljive narave dela svoj delovni proces morali izvajati v ustanovi, ko je večina zaposlenih delala od doma. S tem so morebitno ogrožali svoje zdravje. Predlog predvideva dodatek tudi za delo v času odprtja šol, če zaposleni delajo v rizičnih razmerah. SVIZ je predvideval, da se bo z MIZŠ o tem, katera dela in naloge so rizična, pogajal. 

Na podlagi zadnje točke predloga je zaposleni upravičen tudi  do izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, kar je ločena kategorija od dodatka za rizično delo in nadur. Od 16. marca do 17. maja bi sledeč predlogu upravičenec dobil dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače, za obdobje od 18. maja dalje pa dodatek v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. 

Sliši se lepo in prav. Prebudil se je celo up, da prehajamo iz točke poveličevanja učiteljev za njihovo požrtvovalno delo k razmisleku o realnih razmerah preobremenjenosti, dvojnega dela in dela v rizičnih okoljih, v katera so zaposleni potisnjeni. A predlogi visijo na nitki, kajti do sestanka 15. maja, na katerem naj bi se predstavniki ministrstva in sindikata sestali in dogovorili o vrednotenju presežnega dela ter tveganjih za zaposlene, ni prišlo. 

Isti dan, ko je ministrica Simona Kustec odpovedala sestanek s SVIZ, je ta sklical nujno novinarsko konferenco, na kateri je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj strogo obsodil ravnanje MIZŠ. 

Nekaj dni zatem je v torek, 19. maja, potekala redna seja Izvršilnega odbora SVIZ, na kateri je SVIZ ponovno pozval ministrico za izobraževanje Simono Kustec k vzpostavitvi socialnega dialoga. Predlog dogovora je sindikat dopolnil in ponovno posredoval ministrici, med zaposlenimi v vrtcih, šolah in dijaških domovih pa je začel zbirati podpise podpornikov predloga.  

SVIZ ministrico Simono Kustec med drugim obtožuje tudi, da je pristala na to, da se je največji del odgovornosti preložil na ramena vodstev zaposlenih v vrtcih, šolah in dijaških domovih. 

A kakšno je resnično stanje po vrtcih, šolah in dijaških domovih? Ministrica Simona Kustec je namreč ne dolgo nazaj za TV Slovenija dejala, da do preobremenitve kot posledica dela v času epidemije ne prihaja in da učitelji nimajo več dela kot sicer. Vprašanje o večji obremenitvi zaposlenih smo naslovili na 11 učiteljev in profesorjev različnih osnovnih ter srednjih šol. Velika večina tistih, ki so nam odgovorili, se je opravičila in dejala, da nimajo časa, saj so trenutno preobremenjeni z delom. 

Vprašanje glede prelaganja odgovornosti ponovne organizacije pouka v šolah smo naslovili na ravnateljico Osnovne šole Toneta Okrogarja Natašo Grošelj. 

Grošelj izrazi mnenje glede predloga, ki bi ustrezno vrednotil povečan obseg dela učiteljev in zaposlenim izplačal dodatek za delo v rizičnih razmerah ter posebne obremenitve v času epidemije. 

Pogovarjali smo se tudi z Urošem Mikoličem, profesorjem na Biotehniški šoli Maribor, ki komentira odnos Ministrstva za izobraževanje do vseh zaposlenih v šolstvu.

Ministrstvo za izobraževanje je sicer pred tremi dnevi na osnovne šole poslalo okrožnico glede izplačila dodatkov in nadomestil. V času epidemije so nekateri zaposleni upravičeni do posebnih dodatkov, delodajalci pa bodo tisti, ki bodo določili, katera dela štejejo kot rizična. To vprašanje torej ne bo stvar dogovora med MIZŠ in SVIZ. Enako velja tudi za določanje časa, ko je zaposleni delal v takšnih pogojih. Dodatek za delo v rizičnih razmerah znaša 65 odstotkov urne postavke delavca, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije pa ne več kot 35 odstotkov. MIZŠ je torej upošteval določitve iz Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki jih je SVIZ izpostavljal, niso pa upoštevali predloga SVIZ, da se rizično delo univerzalno opredeli.

 Jakob Počivalšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, trdi, da ta odločitev odpira polje številnim neenakim obravnavam zaposlenih. Štrukelj podobno opozarja, da ima po tej razlagi delodajalec popolnoma enostransko, arbitrarno pravico, da sam s prstom pokaže na tistega, ki se njemu zdi izpostavljen tveganjem, ne da bi bilo to kakorkoli objektivno opredeljeno. 

MIZŠ tudi predlaga, da se za tiste, ki jim je bilo odrejeno delo od doma, zagotovi tudi nadomestilo zaradi uporabe lastnih sredstev pri delu na domu. MIZŠ predlaga 2 evra nadomestila na dan, za kar bo sredstva zagotovilo ministrstvo samo. Solidarnostne pomoči zaposleni ne bodo dobili, saj ima učitelj kot javni uslužbenec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov plače, v kolikor mu je bilo v času epidemije odrejeno čakanje.     

Seveda se ne moremo izogniti niti včerajšnji velenovici o odprtju šol za preostale učence osnovnih šol. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je na včerajšnji novinarski konferenci javnost seznanila, da se bodo s 1. junijem k pouku vrnili učenci četrtega in petega razreda, 3. junija pa še učenci šestega in sedmega razreda osnovne šole. Dijaki se bodo za razliko od njih še naprej šolali od doma. Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev, je za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da vlada šolam ni dala dovolj časa in opozoril in da tovrstna komunikacija vlade s šolami kaže na nespoštovanje zaposlenih, učencev in staršev. Nezadovoljni so tudi v SVIZ, kajti v razpravo o ponovnem odprtju šol niso bili vključeni. 

Tukaj torej nimamo opravka zgolj z zavračanjem pogovora o vrednotenju in ceni dela, temveč tudi z izključevanjem zaposlenih iz priprav na vrnitev učencev v šolo. Kriterijev, ki bi bili jasni in enaki za vse zaposlene v šolstvu v Sloveniji, torej ne bo. Rizičnost se bo presojala individualno, kar lahko prinese marsikatere nepravilnosti in neenako obravnavo. Nezadovoljstvo se povečuje, sindikate se poskuša marginalizirati, učiteljem pa pretijo prijave staršev zaradi nespoštovanja higienskih pravil.

 

Oddajo je pripravila Maruša.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness