Kaj pa zasedba Univerze v Varšavi?
V petek, 23. maja, je na Poljskem skupina študentk zasedla del zgradbe Študentskega sveta Univerze v Varšavi. V današnji oddaji Kaj pa univerza si bomo ogledale zahteve zasedbe, ki se trenutno odvija na univerzi, o čemer smo se pogovarjale z eno od zasedbenic. Za podrobnejšo utemeljitev določenih zahtev pa smo se pogovarjale še s študentom Jagelonske univerze v Krakovu.
Zakaj torej varšavske študentke zasedajo stavbo študentskega sveta? Glavna zahteva zasedbe je odprtje javnih neprofitnih menz pod okriljem univerze. Trenutno namreč vse poljske univerze skupaj upravljajo le dve menzi. Več o zahtevi pove zasedbenica Gabriela, študentka Univerze v Varšavi in članica poljskega sindikalnega gibanja Inicjatywa Pracownicza, v prevodu Delavska iniciativa.
Za lajšanje visokih cen obrokov v zasebnih menzah in restavracijah poljske študentke za razliko od slovenskih nimajo na voljo študentskih bonov. Po besedah sogovorke naj bi tako za obrok pri zasebnikih odštele tudi do 40 poljskih zlotov, kar je nekaj manj kot 10 evrov. Po drugi strani študentke v javni univerzitetni menzi za obrok, ki sestoji iz juhe in glavne jedi, odštejejo 17 zlotov oziroma 4 evre.
Druga zahteva študentk v zasedbi je, da varšavska univerza do konca leta predstavi načrt za izgradnjo novih študentskih domov. Situacijo opiše Gabriela.
Kot smo slišale v izjavi, je v Varšavi v študentskih domovih prostora le za okoli šest odstotkov vpisanih študentk. Naš drugi sogovorec Robert, študent Jagelonske univerze v Krakovu, pa nam je povedal, da je tam situacija podobna, saj je v študentskih domovih prostora za manj kot 10 odstotkov študentk. Za primerjavo: v študentskih domovih v Ljubljani in Mariboru je prostora za nekaj manj kot 20 odstotkov študentk pripadajočih univerz.
Ena od zahtev študentk, ki zasedajo zgradbo študentskega sveta varšavske univerze, se nanaša tudi na dostopnost prostorov študentskega sveta za vse študentke za akademske, socialne, politične in izobraževalne dejavnosti. V študentskem svetu so dan po začetku zasedbe na svoji Facebook strani v uradnem odzivu zapisali, da so rektorju univerze poslali pismo, v katerem ga pozivajo k razrešitvi položaja. Poleg tega so kljub nestrinjanju z večino bolj ambicioznih zahtev nekatere zahteve zasedbenic označili za legitimne. Zapisali so še, da so se v pogovorih z univerzo tudi sami ukvarjali s problematiko javnih menz in študentskih domov. Od univerze so prejeli samo obljube. Študentke odločitve, da zasedejo prav zgradbo študentskega sveta, sicer niso sprejele po naključju. Več o tem pove Gabriela.
Skoraj en teden po začetku zasedbe Univerza v Varšavi ni objavila nobene uradne izjave, v kateri bi omenila zasedbo oziroma njene zahteve. Tudi rektor varšavske univerze Alojzy Nowak se ni udeležil nobenega pogovora s zasedbenicami, ampak so se z njimi v imenu univerze pogovarjali prorektorji in drugi predstavniki univerze. Ti naj bi protestnicam sicer obljubili, da jim bodo posredovali vabilo na uradna pogajanja, a tega študentke še niso prejele. Zagotovile so nam, da zaradi neodzivnosti univerze ne nameravajo prekiniti zasedbe, ampak jo bodo še zaostrovale.
Na univerzi in v študentskem svetu so se pa precej hitreje organizirali z vidika oviranja poteka zasedbe. Tako so za zasedbenice uvedli kar nekaj pogojev, ki jih izvršuje univerzitetna varnostna služba. Več pove Gabriela.
Zasedbenice, ki niso vpisane na Univerzo v Varšavi, tako ne morejo vstopiti v zgradbo, zato so si na dvorišču postavile šotore. Včeraj zvečer so zaradi tega v študentskem svetu objavili poziv univerzi, da tudi tem študentkam omogoči vstop v zgradbo pod pogojem, da se identificirajo in vpišejo na seznam gostov zasedbe. Kot povod za objavo so navedli predvsem dostop do sanitarnih prostorov.
Zadnja zahteva zasedbenic pa je, da študentke, ki sodelujejo v zasedbi, ne bodo utrpele nobenih pravnih ali disciplinskih posledic. Da bomo bolje razumele to zahtevo, se moramo preseliti v Krakov. Tamkajšna Jagelonska univerza je konec marca uvedla začasne suspenze in disciplinske postopke proti šestim študentkam, ki so protestirale na odprtih dnevih univerze 21. marca. Tam so študentke opozorile na to, da rektor Piotr Jedynak ne izpolnjuje zahtev dogovora, ki je bil dosežen med študentkami in univerzo po zasedbi študentskega doma Kamionka pred skoraj točno enim letom. Za več informacij o protestu in razlogih za suspenze smo vprašale suspendiranega študenta Jagelonske univerze Roberta.
Roberta smo vprašale o tem, kaj pomeni začasni suspenz za njegov študij. Povedal je, da zaradi suspenza ne sme obiskovati predavanj in pisati izpitov, prav tako pa so skupaj z drugimi suspendiranimi študentkami v disciplinskem postopku, v katerem se bodo na univerzi odločili, če jih bo doletela izključitev. Ne vedo, do kdaj bodo suspendirani, ker bi lahko postopek trajal tudi več kot eno leto.
Represija študentskega gibanja na Jagelonski univerzi se je po besedah sogovornika začela po prej omenjeni zasedbi študentskega doma Kamionka. Več o težavah, ki so jih politično aktivne študentke imele z univerzo že pred suspenzom, pove Robert.
Po Robertovih besedah naj bi med in po seji senata varnostniki tudi fizično napadli študenta.
Zaradi opisanega dogajanja na Jagelonski univerzi se študentke, ki zasedajo del varšavske univerze, v zahtevah niso omejile le na Varšavo. Tako od poljskega Ministrstva za znanost in izobrazbo zahtevajo, da obsodi suspenze krakovskih študentk. Poleg tega od ministrstva zahtevajo še vzpostavitev namenskih finančnih sredstev za odpiranje in vzdrževanje javnih menz na univerzah ter dodelitev sredstev za prenovo študentskega doma Kamionka. Gabrielo smo vprašale, ali se jim zdi zahteva o obsodbi disciplinskega pregona študentov dosegljiva.
Situacija na poljskih univerzah je torej vse prej kot rožnata. Tako kot naše tudi tamkajšnje študentke pesti draginja hrane in pomanjkanje študentskih domov. Univerze se pred težavami očitno sprenevedajo in preganjajo študentke, ki opozarjajo, da imajo kot del univerze tudi same besedo pri tem. Da na svoje težave opozorijo, se morajo posluževati vedno bolj skrajnih oblik protesta, kar pa očitno vodi le v še več represije in poskuse odstranitve iz javnega prostora za namen ohranjanja sistema.
Dodaj komentar
Komentiraj