Koga bomo študenti volili?

Koga bomo študenti volili?

Oddaja
25. 9. 2020 - 16.00

14. oktobra letos bodo potekale volitve v študentski zbor ŠOU v Ljubljani. Prav tako bomo študentje volili svoje predstavnike v fakultetne študentske organizacije oziroma ŠOVZ-je. Vsak študent Univerze v Ljubljani samodejno postane član ŠOU in ga financira z delom prek študentske napotnice. Zato si članstvo v ŠOU in delovanje študentskega zbora lahko predstavljamo podobno kot državljanstvo in državni zbor. Ena večjih razlik med študentskim in državnim zborom je volilna udeležba - leta 2018 udeležba na volitvah za študentski zbor ni dosegala niti 10 odstotkov, udeležba za državni zbor pa je presegala polovico vseh upravičencev.

V pričakovanju letošnje volilne udeležbe
 / 14. 9. 2020

Predsednica volilne komisije ŠOU Nina Bjelica je najprej prosila, da z njo komuniciramo zgolj pisno, na vprašanje o nizki volilni udeležbi pa je odgovorila: »Živimo v demokratični družbi, kjer je vsakemu z ustavno pravico in v tem primeru statutom ŠOU v Ljubljani omogočeno voliti in biti voljen.« Pravega odziva glede nizke udeležbe torej ni podala.

Toda preden se zgodijo volitve, je treba še skozi postopek vlaganja kandidatur - to lahko vloži vsak študent, če želi sodelovati v fakultetni študentski organizaciji ali biti poslanec v študentskem zboru, ki združuje predstavnike s številnih visokošolskih zavodov. Kot predstavnik v študentskem zboru lahko študent soodloča o razporeditvi 3 in pol milijona evrov, ki jih organizacija pridobi prek študentskega dela vsako leto.

Rok za oddajo kandidatur je letos minil pred natanko tednom dni, v torek pozno zvečer pa je volilna komisija ŠOU prejete kandidature na Kampusu javno odprla. Prispelo je 42 kandidatur, pri čemer je bilo mogoče našteti 38 kandidatur list, na katerih je več oseb kandidiralo skupaj, ter 4 samostojne kandidature. Liste kandidatov so pogosto povezane z že obstoječimi poslanskimi skupinami, ki jih tvorijo poslanci v študentskem zboru. V tem trenutku je mogoče našteti tri poslanske skupine: Modro za študente, Povezani in Zagon.

Včeraj je volilna komisija ŠOU pozvala 120 oseb, da dopolnijo svoje kandidature z dokazilom o vpisu. Nekaj nenavadnega pa se je zgodilo, ko smo šli kandidate preverjati prek javno dostopnih načinov. Že takoj je pri nekaterih izstopalo dejstvo, da jih ni mogoče zaslediti nikjer na socialnih omrežjih ali širše na spletu. Posledično smo vnesli imena kandidatov, ki jim je manjkalo dokazilo o vpisu, v javno dostopno spletno bazo prebivalcev Slovenije, dostopno prek Statističnega urada. Pri eni od novih list, Združeni listi Filofaksa, ki je ne smemo mešati z več let obstoječo Združeno listo študentskih društev Filozofske fakultete, smo ugotovili, da 6 od 18 kandidatov sploh ni prikazanih v rezultatih Statističnega urada.

Pri šestih kombinacijah imen in priimkov se je izpisalo, da med prebivalci v Sloveniji ni nikogar s tem imenom. Opozarjamo, da smo iz tega nabora imen izločili vse tiste, ki so jih v volilni komisiji pri objavi poziva k dopolnitvi kandidatur morda ponesreči rahlo narobe črkovali in zapisali denimo trdi namesto mehki ć in tako dalje. Gre torej za imena, ki nenavadno izstopajo pri pregledu in so omejena zgolj na eno listo - Združeno listo Filofaksa. Pri nobeni drugi listi ni prišlo do tovrstnih obsežnih anomalij.

Odziva volilne komisije ali Združene liste Filofaksa na možnost ponarejenih kandidatur še nismo dobili. Neresnični kandidati seveda ne bi mogli zares kandidirati, saj ne bi bilo mogoče predložiti veljavnih dokazil o vpisu, rok za dopolnitev vlog pa je 5. oktober. Do takrat bo mogoče videti, kateri kandidati, za katere zdaj sumimo, da morda sploh ne obstajajo, bodo predstavili dokazilo o vpisu in morda volilno komisijo še malo popravili glede tega, kako se napiše njihov priimek. Pri tem naj omenimo, da je bilo na odpiranju kandidatur mogoče opaziti, da je volilna komisija imela tudi precejšnje težave razbrati kandidature Združene liste Filofaksa, ki so bile veliko bolj neberljive kot ostale.

S Policijske uprave Ljubljana so nam sporočili, da je iz okoliščin, ki smo jih navedli, mogoče razbrati določene znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu Kazenskega zakonika. Vendar opozarjajo, da so za sam obstoj kaznivega dejanja pomembne tudi druge okoliščine. Za kaznivo dejanje ponarejanja listin je sicer predpisana kazen zapora do dveh let, če gre za ponarejanje javne ali podobne listine pa kazen zapora do treh let. Za celovito presojo bi torej bilo treba listine predložiti v pregled policijski postaji.

Študentske volitve že več let spremljajo razne sporne taktike, ki so se končale tudi že v prijavah na policijo, prepovedih približevanja, disciplinskem kaznovanju in pretepih. Tri in pol milijona težek proračun je vsekakor lahko motiv za prestopanje meja pri boju za stolčke. Predsednica volilne komisije Nina Bjelica svetuje, da se v takih situacijah nemudoma pokliče 113, saj tovrstna dejanja po mnenju komisije ne sodijo v demokratično družbo.

Analiza ŠOULJ volitev 2018. O nizki udeležbi, kršitvah volilnega protokola in še več
 / 30. 10. 2018

Volilna komisija ima zato tudi pomočnike v obliki volilnih inšpektorjev na posameznih visokošolskih zavodih. Trenutno je odprt razpis za volilne inšpektorje, prijave pa se zbirajo do zapolnitve mest oziroma najkasneje do 2. oktobra. Ob zadnjih volitvah leta 2018 smo govorili z volilnimi inšpektorji, ki pa so nam povedali, da na seje volilne komisije niso vabljeni niti ne dobijo informacij o tem, kako se volilna komisija odzove na kršitve, ki jih inšpektorji prijavijo. Dejanski učinek, ki ga imajo inšpektorji pri volitvah, je zato nekoliko pod vprašajem.

In glej ga zlomka, še preden smo končali s pripravo te oddaje, je na redakcijo že prispela anonimna informacija o morebitni kršitvi pravil volilne kampanje na Fakulteti za družbene vede. Ena od kandidatk na VseFDVjevski listi, sicer povezani s poslanskim klubom Modro za študente, je po socialnih omrežjih začela pošiljati sporočila, v katerih nagovarja prejemnike, da glasujejo za njeno listo. Prejeli smo namreč posnetke zaslona teh sporočil. Do zmede je morda prišlo, ker imajo nekatere fakultete svoje pravilnike glede študentske volilne kampanje, ki so jih sprejele z namenom njenega omejevanja. Kljub temu da pravilnik ŠOU dopušča volilno kampanjo dva dni od prijave le-te, je v pravilniku fakultete ta omejena na največ dva dni pred volitvami. Kampanjo pa se lahko prijavi šele ob sprejetju kandidatur, to pa je bilo šele včeraj, tako da še niti dva dneva nista minila, da bi bolj liberalni ŠOU pravilnik dovoljeval kampanjo že danes. Sumi kršitev se tako začenjajo, še preden so inšpektorji nastopili svoje položaje.

Do naše redakcije so prišla tudi neuradna ugibanja o tem, da se bodo volitve fizično premaknile na Kampus. Predsednica volilne komisije Nina Bjelica je odgovorila, da teh informacij ne more komentirati, ker se fakultete same odločijo, ali bodo dovolile volitve v svojih poslopjih. Predsednica ŠOU v Ljubljani Mubina Vrtagić je pojasnila, da so premik volitev na Kampus imeli v mislih kvečjemu kot rešitev za tiste fakultete, ki se ne bi odločile za fizični potek volitev v njihovih prostorih:

IZJAVA

Pridobili smo odzive že z 12 visokošolskih zavodov, ki nam zatrjujejo, da nimajo posebnih pomislekov glede tega, da bi volitve potekale v njihovih prostorih. Seveda ob upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje širjenja virusa.

Vrtagić je prej omenjene sporne taktike v času volitev komentirala kot nepojmljive in zgrešene, glede nizke volilne udeležbe pa pravi:

IZJAVA

Na Radio Študent so nedavno s strani nekaterih kandidatov priletele obtožbe, da z informiranjem o volitvah v bistvu posega vanje, zato smo Vrtagić vprašali, če se ji take obtožbe zdijo utemeljene.

IZJAVA

Zanimalo nas je, kaj bi po njenem mnenju štelo kot vmešavanje medija v študentske volitve.

IZJAVA

Volitve bodo skratka odločile, kdo bo imel pregled in moč nad 3 in pol milijona evri študentskega denarja, začenjajo se tudi že neuradni boji med listami in poslanskimi skupinami, velik del študentov pa bo zaradi študija na daljavo dogajanje žal verjetno spremljal s kokicami od doma - ne da bi uresničil svojo demokratično pravico in sodeloval pri upravljanju s skupnimi študentskimi sredstvi.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

👁💋👁

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.