Prvič tragedija, drugič farsa
Pred štirinajstimi dnevi smo študentje in študentke Univerze v Ljubljani volili nove predstavnike in predstavnice v Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU-LJ, in v Študentske organizacije posamičnih visokošolskih zavodov - s kratico: ŠOVZ. V vsaki predstavniški demokraciji - deklarativni ali dejanski - so volitve poseben obred prenosa suverenosti in mandata neke skupnosti na predstavnike. Če bi torej želeli poiskati simptome sistemskih težav neke skupnosti ali organizacije, bi začeli pri volitvah. Pa smo tam, kjer ni muh.
Za začetek nekaj o volitvah samih. Pogovarjali smo se z enim izmed volilnih inšpektorjev ŠOU-LJ, ki nam je povedal, kako so potekale volitve. Inšpektor je zaradi strahu pred posledicami prosil, da ostane anonimen.
Več o posamičnih kršitvah kasneje, za začetek naj povemo samo to, da je bila ravno na fakulteti, na kateri so se zgodile napake, volilna udeležba med najnižjimi. Na NTF je bila 3,83 odstotna, na FF 3,17 odstotna in na Fakulteti za farmacijo zgolj 1,92 odstotna. V nadaljevanju je inšpektor povedal tudi, kako so volitve nadzorovali inšpektorji Študentske organizacije Slovenije.
Inšpektorja smo vprašali tudi, kakšna je povezava med volilno komisijo in delom inšpektorjev.
Inšpektorji torej na sejo volilne komisije niso vabljeni, niti ne dobijo informacij o tem, kako se je volilna komisija odzvala na kršitve. Zanimivo je, kaj najdemo na dnu zapisnika volilne komisije s sestanka, ki se je odvila 18.10, torej po volitvah. Citiramo:
“Ad3:
Ugotavljanje morebitnih kršitev določb po 63/1 Volilnega pravilnika;
Pod to točko se je Volilna komisija seznanila z zapisniki volilnih inšpektorjev in članov volilne komisije, ki so nadzirali potek volitev na volilnih enotah v času volitev.
Sklep št. 3:
Volilna komisija se seznanja z zapisniki volilnih inšpektorjev glede kršitev določb po 63/I člena Volilnega pravilnika.
Glasovanje:
Za: 5 Proti: 0 Vzdržani: 0”
Nenavadno je, da v zapisniku niso navedene kršitve, pa tudi to, da inšpektorji sestanku niso prisostvovali.
Pogovarjali smo se tudi s članico volilnega odbora na eni izmed fakultet. Za začetek nam je povedala, kaj se je dogajalo na njihovem volišču. Tudi ona je prosila, če lahko ostane anonimna.
Povedala nam je tudi, kako jasna oziroma nejasna so bila navodila glede na volilni odbor.
Vprašali smo jo, ali so predstavniki volilnih komisij in inšpektorji kaj bolje vedeli, kako naj bi bil videti postopek voljenja.
Izjave verjetno govorijo same zase. Očitno je, da se je med volitvami zgodilo veliko majhnih pripetljajev, ki pa, ko nastopijo kot konglomerat, lahko pomenijo velik problem za legitimnost samih volitev. Recimo kandidatna lista, ki želi fizično spremeniti glasovnice in navaja “povezave od zgoraj”. Ni jasno, ali te povezave dejansko obstajajo ali ne, vsekakor pa lahko namigovanje na njihov obstoj pri volilcih vzbudi občutenja, da so volitve tako ali tako zgolj farsa.
Še bolj zanimiva se nam zdi ideja zapiranja volišč ob petih namesto ob šestih. Dejstvo je, da so Modri, ki so kandidirali na FDV, na svojo Facebook stran zapisali, da se volišča na FDV zapirajo ob 17:00, zajem ekrana bomo objavili na spletno stran. Volitve naj bi se sicer po pravilih končale ob 18:00. Očitno je nekje prišlo do nejasnosti glede pravil volitev, kar vsekakor ni regularno in močno onemogoči kakršnokoli legitimizacijo volitev.
So bile nejasnosti glede časa voljenja ali pa podpisovanja inšpektorjev in ostale birokracije načrtovane ali zgolj površnost? Morda bi lahko zagato pojasnili z delom izjave: “ni bilo časa spremeniti volilnih pravilnikov,” kar pomeni zgolj še en udarec transparentnosti volitev. V nadaljevanju bomo govorili o volilni udeležbi, lahko pa že zdaj namignemo, da morda obstaja povezava med netransparentnostjo in apatičnostjo ter nezaupanjem študentov do študentskih organizacij.
Pred analizo rezultatov volitev krajši glasbeni premor.
Nadaljujemo s svojevrstno metaanalizo rezultatov. Podatki na spletni strani ŠOU-LJ so nenavadni. V zapisniku volilne komisije smo zasledili, da je Tjaša Pečnik, kandidatka liste Bovčka team na Biotehniški fakulteti, ki je kandidirala za Predstavnico za interesno področje krajinske arhitekture, prejela v obeh dneh volitev 0 glasov. V uradnih rezultatih je zapisano, da je prejela dva glasova, več virov pa nam je poročalo, da je bilo tudi v uradnih rezultatih sprva navedeno, da ni prejela niti enega glasu in da je bila datoteka uradnih rezultatov očitno danes naknadno spremenjena.
Kakorkoli že, zdi se nam nenavadno, da uradni rezultati odstopajo od podatkov zapisnika volilne komisije. Vprašanja o nepravilnostih smo naslovili tudi na Kristino Zidar, predstavnico za odnose z javnostmi ŠOU v Ljubljani, vendar do snemanja oddaje odgovorov nismo dobili. Odgovore na vprašanja bomo priložili na dno prispevka, ko jih prejmemo. Ob prispevku na spletni strani Radia Študent so priloženi tudi ostali dokumenti, ki jih omenjamo v prispevku.
Volilna udeležba je bila letos še slabša kot pretekla leta. Če je še leta 2012 znašala okoli 20 odstotkov, zadnja leta vztrajno pada. Letos smo na Univerzitetni redakciji izračunali, da je volilna udeležba v celoti znašala približno 8,04 odstotka, ko govorimo o volitvah v Študentske organizacije visokošolskih zavodov in v Študentski zbor. Če upoštevamo samo volitve v Študentski zbor, torej najpomembnejše odločevalno telo ŠOU-LJ, je letos udeležba znašala borih 6,16 odstotkov. Na redakciji smo izračunali tudi volilno udeležbo na posameznih članicah ŠOU. Vsi podatki bodo objavljeni na spletni strani Radia Študent skupaj z besedilom te oddaje.
Poglejmo si nekaj najboljših in najslabših fakultet glede odstotka študentov, ki so glasovali za Študentski zbor. Prednjači Zdravstvena fakulteta s 23,70 odstotki, Šola za risanje in slikanje s 23,23 odstotki in Fakulteta za družbene vede s 22,36 odstotki. Šola za risanje in slikanje ima po podatkih ŠOU-LJ le 99 študentov, tako da nam odstotek volilne udeležbe ne pove dosti. Sta pa Fakulteta za družbene vede in Zdravstvena fakulteta eni izmed redkih članic, kjer je bila na seznamu več kot ena lista, FDV pa sploh edina, kjer sta za predstavništvo v Študentski zbor kandidirali dve listi.
Na repu našega seznama se znajdejo: Fakulteta za arhitekturo, kjer je za poslance v Študentskem zboru glasovalo 0,86 odstotka študentov, Fakulteta za matematiko in fiziko, kjer je glasovalo 1,17 odstotka in Teološka fakulteta, kjer je glasovalo 1,72 odstotka. V vseh treh primerih je na fakulteti kandidirala zgolj ena lista. Kot problem naj izpostavimo dejstvo, da smo morali volilno udeležbo izračunati sami, nikjer namreč ni bila objavljena in uradno izračunana, tako da mora kdorkoli, ki ga zadeva zanima, sam poiskati število študentov z volilno pravico in število glasov in tako dalje.
Problem nizke volilne udeležbe je očiten. Študentje ne volimo svojih predstavnikov v Študentsko organizacijo Slovenije, krajše ŠOS, tako da so volitve v Študentski Zbor ŠOU-LJ edini način, da vplivamo na organizacijo, ki letno razpolaga z okoli 10 milijonov evrov in nas, morda še precej pomembneje, predstavlja v širšem političnem kontekstu države. Če že ne moremo govoriti o direktni demokraciji in vplivu študentov na odločitve, ki jih ŠOU-LJ sprejema, bi lahko govorili vsaj o legitimizaciji organizacije, ki bi ji študentje z volitvami predali suverenost in mandat, da nas predstavlja. V kolikor pa za Študentski zbor voli zgolj dobrih 6 odstotkov, o kakršnikoli legitimnosti ŠOU-LJ ne moremo govoriti.
Odgovor na prvo žogo bi morda navajal, da so študentje pač apatični. Vendar apatija študentov nakazuje na neko nesposobnost študentskih organizacij, da bi študentom predstavile svoje dobro delo in svojo relevantnost. Rečeno drugače: če se želita ŠOU-LJ in posledično tudi ŠOS predstavljati kot legitimna nosilca mandata predstavnika študentov in suverenosti študentske skupnosti, morata organizaciji sami poskrbeti, da jima študentje ta mandat podelijo, da prepoznajo pomembnost predstavništva in da gredo organizacijam izkazati svojo podporo preko svojega glasu.
Članica volilne komisije navaja tudi, da se same kandidatne liste zavedajo nižje legitimnosti volitev z nižjo udeležbo.
Ko govorimo o dolžnosti organizacij, in sicer da poskrbijo, da jim študentje zaupajo, govorimo o dveh nalogah. Prvič, delovati morajo na način, da je študentom vseskozi jasno, da delujejo v njihovo dobro in da uspejo storiti kaj več od raznih dogodkov peke kostanja, toda več o tem kdaj drugič. Druga stvar, za katero morajo poskrbeti, je, da so postopki znotraj organizacije vseskozi transparentni, torej da volitve potekajo na legitimen način, s čim manj napakami. Te se seveda bodo ponavljale in se ponavljajo, so pa določene napake večje od drugih. Dejstvo, da zapisnik volilne komisije ne omenja napak in kršitev pravilnika, nam da misliti, da so letošnje volitve bile bolj podobne volitvam v Venezueli ali pa Jugoslaviji kot pa čemu drugemu.
Kratek glasbeni premor, potem pa gremo na razpravo o posameznih zanimivih poslancih, ki so bili izvoljeni.
Poglejmo na Fakulteto za družbene vede. Tam je bil za poslanca izvoljen Klemen Petek. Petek je zdaj študent obramboslovja, vendar to ni bila njegova prva izbira. Pred dvema letoma je bil namreč vpisan na Filozofsko fakulteto, kjer je kandidiral na listi Filoface, o kateri smo na valovih Radia Študent v preteklosti že poročali. Takrat Filofacam na volitvah ni uspelo zmagati, premagala jih je Združena lista študentskih društev.
Volitve na Filozofski fakulteti so pred dvema letoma spremljale tudi obtožbe o zalezovanju, nadlegovanju in davljenju. Poslušajmo, kaj je o aferi pred dvema letoma za nacionalno televizijo povedal takrat kandidat za poslanca na Filozofski fakulteti Klemen Petek:
Izjava o davljenju je morda malce pretirana, kar je v televizijskem prispevku tudi pojasnjeno. Oseba, ki naj bi po besedah Klemna Petka davila, je poskušala posneti tistega, ki je kandidatke Združene liste med volitvami zalezoval in otipaval. Glede otipavanja je bila sicer takrat podana tudi prijava na policijo.
Kar Petku ni uspelo pred dvema letoma na Filozofski fakulteti, mu je uspelo letos na Fakulteti za družbene vede. Kot kandidat na vseFDVjevski listi FDVjevci je uspel premagati nasprotnika in si zagotoviti stolček v Študentskem zboru.
V eni izmed preteklih oddaj ŠOUvizor smo omenjali tudi Fakulteto za socialno delo. Takrat še kandidatka za poslanko nam še vedno ni odgovorila na vprašanja, smo pa tudi brez nje ugotovili, koliko je ura. Lista Združenje aktivnih FSD Ljubljana je namreč zelo podobno imenovana kot Lista aktivnih FDŠ na Fakulteti za državne in evropske študije. Po pregledu Instagram profila Združenja aktivnih, na katerem med drugim promovirajo eno izmed kokakoli podobnih gaziranih pijač, postanejo povezave z etabliranimi študentskimi strukturami jasne. Ista znamka pijač je namreč prisotna tudi na fakultetah, kjer domujejo Modri in Povezani.
Vrnimo se za trenutek k Listi aktivnih FDŠ. Zanimivo je, da je lista omenjena le v volilnem razglasu, oba kandidata Nejc Markus in Nik Prebil pa sta v uradnih rezultatih zabeležena kot posameznika. Vsak od njiju je sicer prejel le en glas. Zdi se, da sta volila sama zase, ne pa drug za drugega. Nik Prebil je, mimogrede, stari znanec študentske politike. V preteklosti je bil študent Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani in pomočnik predsednika Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. Te informacije so javno dostopne na spletni strani Liste Marjana Šarca. Nik je bil namreč poslanski kandidat na preteklih državnozborskih volitvah, a se mu v hram demokracije ni uspelo prebiti.
Če zaključimo današnjo kratko analizo volitev, je očitno, da to ni bila zgodba o uspehu, niti ne tragedija, pač pa zgolj farsa. Od kršitev volilnega postopka, ki jih v zapisnikih ni bilo zaslediti, do problemov z zapiranjem volišč in tako dalje. Če k temu dodamo še vse ostale probleme delovanja ŠOU-LJ, na katere opozarjamo v Univerzitetni redakciji Radia Študent, nas sploh ne preseneča, da je bila letošnja udeležba volitev v Študentski zbor borih 6,16 odstotkov.
Rezultat je, da so se v Študentskem zboru spet znašli stari znanci in obrazi, pa čeprav so bili v preteklosti udeleženi v raznih škandalih. Pesimistično lahko tako potegnemo črto in predvidevamo, da bosta tudi prihodnji dve leti izgledali tako, kot so izgledala pretekla. Zgodovina se, konec koncev, ponavlja. Prvič kot tragedija, drugič kot farsa.
_____________________________________________
- Zapisnik 29. redne seje Volilne Komisije
- Uradni rezultati volitev za mandatno obdobje 2018-2020
- Število študentov z volilno pravico 18-19
Naknadno objavljamo odgovor predsednice volilne komisije, ki smo ga prejeli po snemanju oddaje.
Pozdravljeni,
na vsakih rednih volitvah je normalno in pričakovano, da pride do rahlega odstopanja pri volilnih rezultatih na zapisniku ter uradnimi rezultati, ki so javno objavljeni, zaradi večkratnega štetja glasovnic. Po volilnem pravilniku prvo štetje glasovnic izvedejo Volilni odbori na samem volišču in o tem naredijo zapisnik. V treh dneh po samih volitvah pa Volilna komisija, Razsodišče ter Tožilstvo skupaj izvedejo sekundarno štetje, kar je zapisno v 62.členu Volilnega pravilnika. Tako zagotovimo, da ne pride do napak pri samem uradnem rezultatu ter popravimo napake, ki so jih storili Volilni odbori.
Predčasno zapiranje volišča na volilni enoti FDV je bilo v skladu z internim pravilnikom same Fakultete za družbene vede, ki ga Volilna komisija ne sme prekršiti. Z internim pravilnikom je bila Volilna komisija seznanjena pred izvedbo volitev s strani vodstva fakultete, ter s tem seznanila tudi Volilne odbore, ki so pomagali pri izvedbi volitev na tej volilni enoti. Vsi ostali Volilni odbori s strani Volilne komisije tega navodila niso dobili in so v skladu z navodili Volilne komisije, ki jih je sprejela Volilna komisija na seji pred izvajanjem volitev po Volilnem pravilniku imeli odprta volišča do 18.00.
Organ nadzorne komisije ŠOS ne spada pod Volilno komisijo ŠOU v Ljubljani in Volilna komisija nad samim organom nima vpliva, ravno obratno pristojnost organa je, da nadzoruje ne le delo Volilnih odborov in Volilnih inšpektorjev ter tudi samo delo Volilne komisije.
Lep pozdrav
Nina Bjelica
Predsednica študentske Volilne komisije
Dodaj komentar
Komentiraj