Prvi prijavni rok za vpis na slovenske fakultete bo potekal od 17. februarja do 20. marca 2023. Letos se je na univerzah povečalo število vpisnih mest za dodiplomski študij psihologije, radiološke tehnologije, dentalne medicine, kemije, kemijske tehnologije in prava, prav tako pa so se spremenili vpisni pogoji za nekatere študijske programe, ki bodo omejili možnost izbire za dijake in dijakinje, ki se bodo na študij vpisovali s poklicno maturo. Do sedaj so se dijaki in dijakinje z opravljeno poklicno maturo in petim predmetom lahko vpisali na večino univerzitetnih študijskih programov. Nekatere fakultete so za vpis zahtevale določen ali pa katerikoli peti predmet, ne glede na srednješolski program. 

Sprememba se je zgodila, ker je NAKVIS oziroma Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu spremenila interpretacijo 38. člena zakona o visokem šolstvu, s spremembo vpisnih pogojev pa je pogojevala akreditacijo visokošolskih zavodov. Univerza v Ljubljani je v svoji izjavi za javnost med drugim opozorila, da se bodo dijakinje in dijaki letos prvič od osamosvojitve na »slovenske javne univerze vpisovali pod različnimi vpisnimi pogoji zaradi različnih zahtev NAKVIS-a do posameznih javnih univerz.« Do zaključka redakcije dodatnega pojasnila glede te točke od NAKVIS-a nismo prejeli. 

Citiramo del 38. člena zakona: »V študij po univerzitetnem študijskem programu na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature. Ustrezni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ter predmet mature iz prejšnjega odstavka se določita s študijskim programom.« Konec citata. NAKVIS je torej vplival na pojmovanje »istega strokovnega področja«, ki je pogoj za vpis na univerzitetni študijski program, v kolikor sta dijak ali dijakinja opravljala poklicno maturo. Njihovo razumevanje zakona nam razloži Klemen Šubič, vodja sektorja za kakovost in mednarodno sodelovanje.

IZJAVA

V praksi to pomeni, da so dijaki in dijakinje nekaterih srednjih šol izvedeli, da se njihove možnosti za nadaljnje izobraževanje ožajo po tem, ko so že obiskovali izbrano srednjo šolo. V času pred vpisom na študij so bili torej soočeni z dejstvom, da jim vpis na zaželeni program ni več omogočen. Prorektorica za študijske zadeve z Univerze na Primorskem Tina Štemberger razloži, da so na spletni strani univerze vpostavili iskalnik, ki naj bi dijakinjam in dijakom olajšal brskanje z novimi pogoji: dijakinja lahko izbere srednješolski program, ki ga bo zaključila, in dobi rezultat, na katere študijske programe na Univerzi na Primorskem se z izobrazbo lahko vpiše. 

IZJAVA

Po pregledu tako imenovanega prevajalnika srednješolskih in univerzitetnih programov Univerze na Primorskem je očitno, da se večje spremembe niso zgodile. Z upoštevanjem maksimalnega nabora klasifikacij je univerza potešila zahteve birokratov, hkrati pa prišla do rešitve, ki karseda obširnemu naboru dijakinj in dijakov še vedno omogoča študij na programih, ki jih je zakon dopuščal že pred letošnjim letom. Z vprašanjem, kako se je smernic lotila Univerza v Mariboru, smo se obrnili na rektorja Zdravka Kačiča, ki je povedal, da bodo pri njih novo interpretacijo 38. člena zakona začeli upoštevati pri vpisu za študijsko leto 2024/2025, kar pomeni, da tam vpisni pogoji za letos ostajajo nespremenjeni. 

Če vzamemo kot primer študij turizma: letos v Mariboru ostaja tak, kot je bil do sedaj. Lahko se vpiše vsak z opravljeno poklicno maturo in katerimkoli petim predmetom, medtem ko je v objavljenih spremembah, ki bodo v veljavo stopile s študijskim letom 2024/2025, navedeno, da bo vpis mogoč le s poklicno maturo iz srednješolskih izobraževalnih programov ekonomski tehnik, gastronomija in turizem ter logistični tehnik. Medtem nam spletna stran Univerze na Primorskem za študij turizma po spremenjenih kriterijih navaja kar 21 različnih srednješolskih smeri. Zakaj so take spremembe mogoče, nam pojasni Šubič.

IZJAVA

Visokošolski zavodi lahko torej sami določijo področje študijskega programa in s tem posredno že postavijo pogoje za vpis. Prav tako pa je imela, po besedah Šubiča, vsaka univerza možnost, da se sama odloči, kdaj bo implementirala spremembe o spremenjenih vpisnih pogojih, čeprav Univerza v Ljubljani v izjavi za javnost navaja, da je bila v spremembo pogojev že za naslednje študijsko leto prisiljena prav s strani agencije. 

Spremenjeni vpisni pogoji bodo zahtevani na več deset programih, citiramo: »Na Univerzi v Ljubljani so se za študijsko leto 2023/2024 spremenili pogoji za vpis za kandidate s poklicno maturo, ki se vpisujejo v univerzitetne študijske programe, in sicer na 19 fakultetah oziroma akademijah; skupno na 54 dodiplomskih študijskih programih.« Konec citata. Pogoji za vpis so se med drugim spremenili na nekaterih študijskih programih na akademiji za glasbo, biotehniški fakulteti, fakulteti za matematiko in fiziko, FDV-ju in na filozofski in pedagoški fakulteti. 

Univerza na Primorskem in Univerza v Mariboru se do sprememb nista javno opredeljevali, Univerza v Ljubljani pa se je v začetku februarja odzvala odklonilno. Napovedala je pripravo lastnega predloga, ki bo po njihovih besedah »to področje urejal na drugačen, manj diskriminatoren način«, konec citata, pristojno ministrstvo pa je pozvala k ukrepanju. Za dodatno razlago smo se obrnili na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije: zanimalo nas je, ali bo ministrstvo oblikovalo novo zakonsko rešitev in vpisne pogoje potencialno povrnilo v prejšnje stanje, a do zaključka redakcije odgovora nismo prejeli. Ključne informacije, ki smo jih pridobili z univerz in Nakvisa, se ne skladajo in si celo nasprotujejo, nekatera vprašanja pa zaenkrat še ostajajo odprta. Do prihodnjič.

Odpoved: O vpisnih pogojih sta se zanimala Hana in vajenec Primož.