V soboto je po 30 letih v veljavo stopil novi Zakon o visokem šolstvu. Temu se bomo zagotovo globlje posvečale v prihodnje, danes pa se bomo posvetile drugemu zakonu na področju izobraževanja, in sicer Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, krajše ZOFVI. V juniju je bila namreč sprejeta novela tega zakona, s katero je bilo uvedenih več sprememb, ki pa so v večini stopile v veljavo že pred slabim mesecem. A tu izstopa sprememba drugega odstavka 100. člena zakona. Ta ureja področje pridobivanja pedagoško-andragoške izobrazbe in kot novo možnost za njeno pridobitev uvaja mikrodokazila. Ker ta do nedavnega v Sloveniji niso imela pravne podlage, je sprememba prej omenjenega člena stopila v veljavo šele v soboto skupaj z Zakonom o visokem šolstvu. V današnji oddaji si bomo zato pogledali, kaj ta sprememba prinaša. 

Kaj sploh je pedagoško-andragoška izobrazba? V Sloveniji je učiteljski poklic reguliran, kar pomeni, da mora za poučevanje v šolah kandidatka izpolnjevati določene pogoje. Eden od njih je tudi pedagoško-andragoška izobrazba. To lahko pridobi na ustreznem študijskem programu druge stopnje, se pravi pedagoškem magistrskem študijskem programu. Druga možnost je, da konča nepedagoški program, za katerega velja, da kljub temu vključuje ustrezne pedagoške vsebine. Obstaja pa tudi tretja možnost za kandidatke, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, a nimajo pedagoško-andragoške izobrazbe. Te jo lahko pridobijo na študijskem programu za pedagoško-andragoško izpopolnjevanje, krajše PAI. Program se trenutno izvaja na vseh treh javnih univerzah, traja eno leto in obsega 60 kreditnih točk. 

Po novem je k tem trem možnostim dodana še četrta: mikrodokazila. Zato moramo za trenutek pozornost vseeno nameniti novemu Zakonu o visokem šolstvu. Ta namreč uvaja krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazil, ki so namenjena pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc. Za današnjo oddajo sta pomembna predvsem podatka, da lahko mikrodokazila obsegajo od ene do največ devetih kreditnih točk in morajo imeti vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo, nad katerim bdi Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, krajše NAKVIS.

Spomnimo, da je glede uvedbe mikrodokazil med postopkom priprave novega visokošolskega zakona potekala široka javna razprava. Do predloga so bili takrat kritični v Visokošolskem sindikatu Slovenije. Več v imenu sindikata pove njegov bivši predsednik Gorazd Kovačič.

IZJAVA

Zaradi očitne razlike med mikrodokazili in že obstoječimi možnostmi se odpre vprašanje, ali lahko mikrodokazila ustrezno zamenjajo pedagoško-andragoško izobrazbo, pridobljeno s študijskimi programi ali programi za izpopolnjevanje. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so v odgovoru na naša vprašanja zapisali, da se mikrodokazila v tem kontekstu razumejo kot zapis pedagoških, pedagoško-andragoških oziroma specialno pedagoških učnih izidov, ki jih posameznik doseže v obsegu krajših izobraževanj in usposabljanj. Dodali so, da namen mikrodokazil ni razvrednotiti klasičnega pedagoško-andragoškega izobraževanja, temveč dopolniti ga z večjo fleksibilnostjo. 

Več o razlogih za spremembo je sredi maja povedal Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj na 36. nujni seji Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Takrat je kot razlog za uvedbo mikrodokazil podal pomanjkljivo dodatno usposabljanje učiteljev in kadrovsko stisko na področju obravnave posebnih potreb. Kasneje je na seji na pomisleke poslanca SDS Tomaža Lisca glede kakovosti izobrazbe, pridobljene z mikrodokazili, odgovoril:

IZJAVA

Ravno pri kreditnih točkah se pojavi novo vprašanje. Pri uvajanju mikrodokazil je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v javnosti večkrat zagotovilo, da ta ne bodo nadomeščala študijskih programov in da so namenjena le pridobivanju specifičnih kompetenc. A iz razlike v kreditnih točkah v primeru pedagoško-andragoške izobrazbe lahko sklepamo, da primerljive izobrazbe ne bo mogoče pridobiti z zgolj enim mikrodokazilom. Za pojasnila smo se obrnili na obe ministrstvi na področju izobraževanja. Na ministrstvu za visoko šolstvo so nam odgovorili, da so sicer sodelovali pri usklajevanju predloga in da mikrodokazila ne morejo nadomestiti formalnega izobraževanja, pri katerem je pomemben celotni proces študija, ki traja več let. Dodali pa so, da je presoja o ustreznosti znanj, izkazanih s pridobljenim mikrodokazilom, na strani delodajalca. V tem primeru torej na strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Tam pa nam, kljub temu da smo jim za dodatna pojasnila glede te teme omogočili skoraj tri tedne časa, zaradi dopustov niso uspeli posredovati odgovora do konca redakcije, zato ga bomo naknadno objavili na spletu pod oddajo. 

Za mnenje smo se obrnili tudi na javne visokošolske zavode, ki bi lahko v prihodnosti izvajali programe za pridobitev mikrodokazil. Po mnenju Univerze na Primorskem ureditev sicer sledi načelom, ki so bila določena pri uvajanju mikrodokazil, a menijo, da ta ne morejo ustrezno zamenjati programa za izpopolnjevanje. Več nam je povedala prorektorica Tina Štemberger.

IZJAVA

Kot smo slišali v izjavi, regulacija učiteljskega poklica prinaša tudi dodatne zahteve za izobrazbo na tem področju. Tako so za pedagoške študijske programe in programe za izpopolnjevanje z akti določene nekatere obvezne vsebine. Med zahtevane vsebine v obeh primerih spada tudi pedagoška praksa v obsegu vsaj 15 kreditnih točk. Spomnimo, da je to več kot največji dovoljeni obseg kreditnih točk za posamezno mikrodokazilo. Vsebino pedagoških programov določa minister za izobraževanje v skladu z mnenjem pristojnega strokovnega sveta. Ministrstvo smo vprašali, ali so že pridobili potrebna strokovna mnenja glede sestave mikrodokazil. Tudi teh pojasnil nam niso uspeli posredovati do konca redakcije, zato jih bomo objavili naknadno.

Na Univerzi v Mariboru, so v odgovoru na podobno vprašanje zapisali, da v primeru izobraževanja za delo učitelja ne gre za mikro znanja, pač pa zaključen sklop znanj in kompetenc s področja pedagoško-andragoških vsebin v minimalnem obsegu 60 kreditnih točk. Zato bo po njihovem mnenju zelo težko zagotoviti takšno izpopolnjevanje v okviru krajših izobraževanj za podelitev mikrodokazil. Bodo pa še naprej ta znanja ponujali s programi za izpopolnjevanje, ki predstavljajo zaokroženo celoto. Poudarili so, da že sedaj slušateljem v ustreznem obsegu priznajo znanja in kompetence, če so jih pridobili izven konteksta formalnega izobraževanja. Za konec so dodali, da je bilo po njihovem mnenju končno stališče pri uvajanju mikrodokazil jasno, in sicer da ta v nobeni obliki in vsebini ne morejo nadomeščati katerihkoli delov katerihkoli visokošolskih študijskih programov, ki še naprej ostajajo celoviti v svoji obliki in vsebini. 

Z Univerze v Ljubljani nam odgovorov zaradi dopustov od prejšnjega ponedeljka niso uspeli posredovati do konca redakcije, zato jih bomo naknadno objavili pod oddajo na spletu. Odzvali pa so se z ljubljanske Filozofske fakultete, na kateri izvajajo program za izpopolnjevanje. Sredi junija so pozvali rektorat Univerze v Ljubljani, da poskusi doseči umik spremembe člena, ki uvaja mikrodokazila. Stališča fakultete je povzel njen prodekan Sašo Jerše. 

IZJAVA

Svoje mnenje o spremembi je podal tudi Kovačič, ki je sicer zaposlen kot docent na Filozofski fakulteti.

IZJAVA

V nadaljevanju je o kakovosti takšne izobrazbe dodal še:

IZJAVA

Tu se lahko vprašamo, zakaj se niso institucije na spremembo odzvale že prej. Zdi se namreč, da za spremembo, ki uvaja mikrodokazila kot možnost pridobitve pedagoško-andragoške izobrazbe sploh niso vedele. V predlogu novele zakona, ki je bila maja lani poslana v javno obravnavo, ni točke, ki bi uvajala mikrodokazila. Ta se v javno dostopnem predlogu novele prvič pojavijo šele po njenem sprejetju na vladi sredi februarja, a jih ministrstvo v javni objavi takrat ni omenilo. Od vseh treh sogovornikov smo izvedeli, da so za spremembo izvedeli iz medijev. Prvi članek, v katerem smo zasledili mikrodokazila v kontekstu novele zakona, je konec maja objavila Slovenska tiskovna agencija. Tega so nato povzeli tudi ostali večji mediji, saj je takrat zakon ravno prestal drugo obravnavo v Državnem zboru. Ko je junija Filozofska fakulteta pozvala ljubljansko univerzo, naj doseže umik člena, je bil zakon že v tretjem branju, torej tik pred sprejetjem.

K vidnosti spremembe zagotovo ni pripomoglo niti to, da je bila novela zakona sprejeta približno mesec pred novim Zakonom o visokem šolstvu. Tako zakon ob sprejemu novele še ni prestal druge obravnave v Državnem zboru, kar pomeni, da bi lahko bil še spremenjen. Na to, da je takšno sprejemanje rešitev brez ustrezne pravne podlage neskladno z načeli pravne varnosti, je v začetku maja v svojem mnenju opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. V njem so zapisali, da se s tem ne zagotavlja preglednosti in celovitosti pravnega reda, zato bi takšna rešitev terjala sprejemanje obeh zakonov skupaj.

Kaj točno bodo prinesla mikrodokazila na področju pedagoške izobrazbe, torej še ni znano, saj bo treba počakati na navodila ministrstva. A dejstvo je, da se ministrstvo pri uvedbi ni uskladilo s potencialnimi izvajalci programov, zato zna biti dogajanje na tem področju še zelo zanimivo. In to kljub temu da sprememba obsega le sedemnajst besed.