Nasvidenje, ŠDL!

Oddaja
19. 3. 2021 - 16.00

V torek, 16. marca, se je v Facebook skupini Mi smo ŠDL objavil zapis istoimenskega profila z naslovom Nasvidenje, receptorsko delo!. Stanovalke in stanovalci ljubljanskih študentskih domov so se bili namreč že z začetkom epidemije, ko so se bili zaradi odlokov prisiljeni preseliti nazaj k staršem, primorani vrniti v srednješolsko ali osnovnošolsko obdobje, kot se je izrazila Levica. S sprejetjem letnega programa dela pa so povrhu tega še izvedeli, da jih letos čakajo spremembe na področju nadzora: uprava ŠDL za letošnje leto namreč predvideva dodatnih 30.000 evrov za strožji videonadzor ter ukinja receptorsko delo in povečuje število varnostnikov. 

Receptorsko delo v študentskih domovih je za študente predstavljalo vir dohodka, s katerim so si nekateri lahko pokrili tudi del stanarine, obenem pa je bilo tako imenovano dežurstvo še ena možnost za povezovanje s sostanovalkami in sostanovalci. Glede na objavo v skupini Mi smo ŠDL in informacije Študentskega sveta stanovalcev, v nadaljevanju ŠSS, je receptorskega dela konec, kar neizogibno pomeni drugačno vzdušje - receptorsko in drugo delo, povezano z nadzorom, bodo opravljale najete varnostne službe. 

Spomine na ŠDL izpred nekaj let deli z nami nekdanji študent Marko. V študentskih domovih je bival skoraj šest let in bil namestnik predstavnika doma ter tako več let spremljal spremembe na področju varovanja. Opiše dve obliki dežurstva - obvezno neplačano in prostovoljno plačano dežurstvo. Zadnjih nekaj let je obstajalo le še prostovoljno plačano receptorsko delo, kar je vplivalo tudi na cene najemnin - stroške varovanja namreč plačujejo študentke in študentje. 

IZJAVA

Receptorsko delo se je torej začelo spreminjati pred nekaj leti. Marko opozarja, da so stanovalke in stanovalci že takrat ugotovili, da je to le vmesni korak na poti do uvedbe zunanjih varnostnih služb. Posledice prostovoljnega plačanega dežurstva, ki je leta 2017 zamenjalo obvezno neplačano, opiše študent Blaž iz Mestnega loga, ki si dodatnega nadzora v svojem domu ne želi.

IZJAVA

Blaž pravi, da je pred letom 2017 vedno lahko zamenjal termin dela, če mu predpisani ni ustrezal, medtem ko uprava ŠDL med razlogi za ukinitev receptorskega dela omenja »elemente prisilnega dela«, čeprav tovrstno delo sploh ne obstaja več – obvezno prostovoljno delo je študentkam lahko povzročalo težave, če ob predpisanem terminu niso imele časa, obenem pa niso našle menjave. A kljub takšnim izkušnjam anketa, ki jo je pred kratkim izvedel ŠSS, pri čemer je vprašalnik v celoti izpolnilo 1691, delno pa 2177 študentk in študentov, kaže, da si 90 odstotkov anketiranih želi ohraniti receptorsko delo. Naj omenimo, da obvezno neplačano delo ni posebnost študentskih domov. Še en tak primer so študentke in študentje, ki prejemajo občinske štipendije – ti morajo ponekod v zameno za subvencijo opravljati neplačano delo na občini. 

Nesoglasja med upravo in ŠSS se v zadnjih mesecih stopnjujejo. ŠSS z upravo namreč sicer sodeluje, a le v obliki podajanja mnenj, nima pa možnosti odločanja in - kot vse kaže - na dejanja uprave ne more vplivati. ŠSS ima namreč en glas v svetu zavoda proti štirim - tri člane imenuje ustanoviteljica na predlog ministrstva, enega pa iz svojih vrst izvolijo zaposleni delavci zavoda. Uprava lahko torej, kot se je izrazil Marko, samovoljno spreminja domski red. Trenutno sicer potekajo pogajanja, končna odločitev pa bo znana po seji Študentskega sveta stanovalcev, ki se bo zgodila v ponedeljek, 22. marca. Kaj pričakuje član ŠSS?

IZJAVA

Osrednji problemi, ki so jih v zvezi s spremembami navedli v skupini Mi smo ŠDL, so naslednji: študentkam in študentom se zdi, da jih uprava dojema kot popolnoma nezmožne voditi in nadzorovati lastno življenje; odvzema jim vsakršno možnost samoorganiziranja in samoodločanja o vzdušju med bivanjem, pa tudi študiranja in druženja v domovih. Zdi se, da študentski domovi relativno hitro postajajo še ena v vrsti totalnih institucij, čeprav te oznake uradno ne bodo prejeli, glede na delovanje pa bodo primerljivi z dijaškimi domovi, kot da gre za isto populacijo. Kako naj posameznik odrašča in razvija svojo identiteto, če mu bo nerazumen nadzor to sistematično onemogočal? Citiramo del zapisa: 

IZJAVA

»Upravi je očitno nedopustno, da bi v študentskem domu dovolila samoorganiziranje in določen nivo avtonomije pri urejanju našega bivanja. Študentje potrebujejo nadzor, varnostnike in represijo. Koga briga, če nam je neprijetno, da se nam vsak dan po domu giba varnostnik - da vstopa v naše kuhinje, hodnike, v nekaterih primerih celo apartmaje in sobe. Vsi domovi naj bodo tihi domovi, vsak obisk naj prijavimo in zabeležimo (in celo sami plačamo). Bog ne daj, da bi kdo imel one night stand, če ni uprava s tem seznanjena.«

Komentar poda tudi Marko.

IZJAVA

Čemu najemanje varnostnih služb, ki jih marsikdo povezuje z nevarno avtoritarno linijo nadzora, kot se je izkazalo v tovarni Rog? Je sploh primerno v domove, v katerih bivajo mladi v dvajsetih letih, pošiljati nekoga, ki naj kontrolira njihovo življenje? Študentski domovi so še en simptom ambivalentnega odnosa do mladine: ko je prikladno, se mladim moralizira o odgovornosti in aktivnem državljanstvu, v praksi pa se jim vedno znova odvzema vsakršna možnost organiziranega delovanja, ki bi izhajalo iz njihovih želja. 

 

Odpoved: Stanje v domovih nadzoruje Hana.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness