Tale novica je starica. Če bi hoteli o dogodku, ki ga obravnavamo, povedati kaj, kar bi imelo težo, bi morali to storiti pred natanko pol leta, ko je bila stvar še odprta. Kljub temu da je od pregovorne toče minilo že tako dolgo, da je medtem na drevju odpadlo listje, sneg zapadel, skopnel pa zopet zapadel, zdaj pa začenja drevje zeleneti, smo se odločili, da bomo vendarle malo zvonili.

Lansko jesen je bil na 33. redni seji Državnega zbora  po skrajšanem postopku obravnavan predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Predlog zakona je v obravnavo vložila vlada, obrazložila pa ga je Andreja Barle Lakota, sicer državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Predlog sprememb se je nanašal na nekaj ključnih področij, izmed katerih se bomo zaradi pomanjkanja časa in ohranjanja naklonjenosti poslušalcev posvetili samo enemu. Področja, ki jih novela obravnava, so: nove naloge pomočnikov vzgojiteljev, pravica do uveljavljanja znižanega plačila za vrtce, dodajanje avtonomije občinam, ko pride do vključevanja otrok v vrtce in še nekaj drugih področij. Stvar, ki se ji bomo v članku posvetili, pa je uvedba skrajšanega programa za otroke, ki niso vključeni v vrtce. Sekretarka Barle Lakota je razložila, da gre za namero, da bi se otroci pravočasno, pred vstopom v šolo, seznanili z institucionalnim okoljem in tako pridobili boljšo možnost za uspešnejšo vključenost v šolo. Kljub temu da se je o predlogu zakona, tudi o predlogu o skrajšanem programu,  razvila precejšnja debata, ni od predstavnikov ljudstva nihče prav zares dobro izpostavil srčike težave. Poskušali jo bomo pokazati mi.

V Sloveniji, tako kot v večini evropskih držav, deleži otrok, vključenih v vrtce, v vseh starostnih skupinah nasploh nekoliko naraščajo. Med leti 2004 in 2010 se je delež otrok, starih eno leto, povzpel s približno 25 na 42 odstotkov. V enakem časovnem obdobju se je v skupini otrok, starih 3 leta, delež povzpel s 67 na 87 odstotkov, v skupini petletnikov pa s 85 na 93 odstotkov.  Med državami OECD je Slovenija po vključenosti v zgornji polovici držav in v zadnjih letih tudi presega priporočila Evropske unije glede deleža otrok, vključenih v predšolsko vzgojo. Slovenski vrtčevski sistem je eden najbolje organiziranih in osnovanih, lahko trdimo, da v svetovnem merilu. O vsakokratni izvedbi tu ne bomo izgubljali besed: kakovost dela, usposobljenost delavcev in delavk prav gotovo variira, a  to na tej točki ni važno, sistem imamo dober. Vrtec se logično poveže s koncem porodniškega oziroma starševskega dopusta, zajema dve sistemsko povezani, a idejno in z znanstvenimi spoznanji podprti, ločeni izobraževalni enoti, ki otroke delita na dve starostni obdobji. Po prenovi šolskega sistema smo se tudi odpovedali jaslim, ki so bile namenjene predvsem varstvu otrok. Ob osamosvojitvi države so se nekaj časa še porajale ideje o tem, da bi se jasli ter vrtec razdelila na dva resorja in s tem povzročila nastanek edukacijskih vrtcev, a te ideje so bile smiselno opuščene.

Opravljenih je bilo več tujih pa tudi domačih raziskav, pri katerih so avtorice in avtorji preverjali učinke kakovosti vrtcev na otrokov aktualni in kasnejši razvoj, učenje in uspešnost v šoli. Pri raziskovanju so preverjali tudi pomen različnih dejavnikov, kot so starost otroka ob vključevanju v vrtec, vrsto in trajanje programov, kakovost vrtca in kakovost družinskega okolja. Vključenost otroka v vrtec, ne glede na to, kako dolgo je otrok vključen, nima nobenega negativnega učinka na nobeno od preučevanih področij. Izsledki pa so pokazali, da ima vrtec največji pomen prav za malčke, ki prihajajo iz manj spodbudnega družinskega okolja.

Izsledke komentira Andreja Hočevar, asistentka na oddelku za pedagogiko s Filozofske Fakultete v Ljubljani.

IZJAVA

Komentarju Andreje Hočevar lahko dodamo še nekaj bolj preverjenih spoznanj psihološkega raziskovanja. Izsledki slovenske vzdolžne raziskave o vplivu vrtca na otrokov razvoj in učenje so pokazali, da gre za nekatere pomembne učinke vrtca na otrokov socialni razvoj in pripravljenost na šolo. Otroke, ki so v vrtec vstopili pri letu starosti, so starši opisali kot bolj družabne in z več močne volje kot otroke, ki so v vrtec vstopili kasneje, na primer pri treh letih. Pomemben poudarek, h kateremu se bomo še vrnili, je tudi ta, da deluje vrtec, ki je visokokakovosten, kot varovalni dejavnik za otroke s starši z nizko izobrazbo, otroke iz okolij z nizkim socialnoekonomskim standardom ter otroke marginaliziranih skupin.

V vrtcu torej ne gre toliko za sâmo spoznavanje institucionalnega delovanja. Gre bolj za dolgoletno pridobivanje izkušenj in spretnosti na področju socialnega, govornega, čustvenega, motoričnega in drugega razvoja. Izkušnje in spretnosti, ki jih otroci pridobivajo v prvih letih življenja, so resnično nenadomestljive. Ideja o ponudbi kratkega programa tipa “pogrej in pojej vrtec”, je tako iz strokovnega vidika slabo premišljena in plasirana. Je pa seveda hvalevredno, da je ponujena brezplačno.

Med ključne pokazatelje učinkovitosti sistema predšolske vzgoje v posamezni državi sodijo deleži v vrtce vključenih predšolskih otrok, deleži zaposlenih mam predšolskih otrok ter fleksibilnost in kakovost vrtca. V nekaterih državah je stopnja zaposlenosti mam triletnih otrok nižja od vključenosti enako starih otrok v vrtce. Na Češkem, v Španiji, Italiji, Franciji in na Slovaškem se matere v večji meri odločajo za kariero matere. Drugod, na primer v Sloveniji, na Finskem in v Avstriji pa je delež zaposlenih mater bistveno višji od deleža triletnikov, vključenih v vrtce. Obe sliki kažeta na specifičen odnos družbe do otroka in specifično idejo o tem, kdo je primeren varovalec otrok. Spodbudno je, da je delež žensk, ki se odločajo za zaposlitev,  pri nas sorazmerno visok. Vendar pa to dejstvo niti ni presenetljivo, saj ima politika spodbujanja zaposlovanja žensk na Slovenskem dolgo tradicijo.

Povzame ponovno Andreja Hočevar.

IZJAVA

Pogosta težava, ki pa ni nujno edini razlog za odklanjanje vključevanja otroka v vrtec, je ideja, da je otroku pri babici enako dobro kot v vrtcu. S tem “dobro” pogosto mislimo, da so otroci v vrtcu deležni več ljubezni, časa, naklonjenosti, dobijo boljši košček pohane piške in tako dalje. Zlasti je problematično, da so deleži otrok, ki niso vključeni v vrtce, večji prav v skupini staršev z nižjo izobrazbo. Prav tem pa bi, kot smo že ugotovili, vključenost v vrtce najbolj koristila.

Predlog vlade in ministrstva je v tej obliki nenavaden tudi zato, ker ignorira pretekle predloge staršev in stroke. Ti so predlagali, da bi se ponudba vrtčevskih programov spremenila tako, da bi staršem omogočala lažje, bolj sproščeno delo, ne glede na to, kdaj ga opravljajo in kakšno je. Nekateri starši se odločajo, da otrok ne bodo vpisovali v vrtce, ker bi urnike dela težko uskladili z urnikom delovanja vrtca. Otroci tudi zato ostajajo doma, pri babicah ali varuhih, ki varujejo na črno. Na dlani je, da bi bil smiselna rešitev te zagate bolj fleksibilen delovnik vrtca z izmeničnim turnusom ter popoldanskim in sobotnim varstvom. To kot ena  svetlih izjem omogoča le vrtec Ledina v Ljubljani. Če strnemo - tudi pri tem primeru zakonskega brkljanja lahko znova vidimo, kako malo premisleka je vloženega v spreminjanje in dopolnjevanje izobraževalnih področij. Ne le, da je zainteresirana in strokovna javnost predlagala smiselnejše spremembe, ministrstvo je podalo in izvedlo spremembe, ki dajejo napačno sporočilo in ignorirajo sistemsko ureditev.



Zadovoljna, da je v vrtec hodila od malega, in v upanju, da se ji to pozna, vas pozdravlja



Zala