V torek, 30. junija, je v hramu intelekta in kritičnega razmišljanja potekala 19. seja Senata Univerze v Ljubljani. Med 17 točkami dnevnega reda sta bili razlog za udeležbo 2 izmed njih. 5. točka je govorila o Navodilih o uravnavanju programske strukture Univerze v Ljubljani, 6. točka pa o spremembah Statuta Univerze in prilogah k Statutu. O Navodilih za uravnavanje programske strukture smo že poročali, saj je dokument, ki smo ga dobili na mizo, takoj za osnutkom novega Statuta Univerze, ki je bil prav tako problematičen v več točkah. V Navodilih je šlo predvsem za krčenje, združevanje in tudi ukinjanje študijskih programov, dokument pa je krepil moč upravnega odbora Univerze nad Senatom, torej organom, ki skrbi za kakovost študijskih programov. Znotraj univerze so konstituirali delovno skupino, ki so se ukvarjali s tem dokumentom, pod vodstvom profesorja Juharta. Po rektorjevih besedah so sedaj prišli do najširšega konsenza okoli stvari, ki so dvignile največ prahu. Za kaj je sploh šlo, bomo prisluhnili kar rektorju Svetliku:

izjava v posnetku

Tako o potencialnem novem študijskem programu, na pobudo članice, odloča Senat Univerze ob soglasju oziroma mnenju Upravnega odbora Univerze. V postopku izdaje mnenja ali soglasja Upravni odbor univerze preveri, ali ima članica za morebitni nov program dovolj finančnih sredstev. Če jih ima dovolj, poda soglasje, v nasprotnem primeru pa mnenje. Mnenje mora podati pred sejo Senata Univerze, o čemer se potem razpravlja in odloči na Senatu. V primeru upadanja finančnih virov, ko se stroški novega študijskega programa ne povečujejo oziroma se zmanjšujejo, Upravni odbor izda soglasje k programu dela, ki predvideva nov študijski program v več primerih. Če na primer nov program nadomesti enega ali več obstoječih programov na isti članici, če gre za novo študijsko področje, če gre za skupni študijski program, oblikovan v sodelovanju s tujimi univerzami, če gre za programsko dopolnitev na obstoječem disciplinarnem področju ali v primeru, če gre za nov, v celoti plačljiv študijski program, ki ni financiran iz temeljnega stebra financiranja in se pokrije v celoti s šolninami. Zadnji primer s šolninami je malce moteč, saj namesto da bi se začela postopna odprava izrednega študija, se spodbuja njegov razmah.

Odstranili pa so najbolj sporen del Navodil za uravnavanje programske strukture, ki je govoril o ukinjanju študijskih programov. Če izhajamo iz osnutka dokumenta, ki je študijskim programom ukinjal akreditacije v primeru, če, citiram, “se je brezposelnost diplomantov na disciplinarnem področju, kjer se predlaga podaljšanje akreditacije študijskega programa, v zadnjih petih letih nadpovprečno povečevala, kar se oceni z anketiranjem diplomantov, ki ga izvaja UL.” (konec navedka). Po novem se soglasja k programu dela, ki predvideva podaljšanje akreditacije, ne da, le v primeru, če je bil nek študijski program razpisan, pa v zadnjih treh študijskih letih ni bil izvajan zaradi premajhnega števila prijavljenih kandidatov.

V prenovljenem dokumentu se na novo tudi opredeljujejo pogoji za število razpisanih vpisnih mest. Število razpisanih mest se zmanjša v primerih, če se v študijskem programu, razpisanem v prejšnjem študijskem letu, zapolni manj kot polovica v prvih dveh rokih razpisanih mest ali če se v zadnjih treh študijskih letih v študijski program v prvih dveh razpisnih rokih zapolni manj kot dve tretjini razpisanih mest. Pri razpisovanju študijskih programov 1. in 2. stopnje se za vsak program posebej določi minimalno število vpisanih študentov, za katere se tak program mora izvajati. O primernosti tega števila oblikuje predlog članica in odloča Senat Univerze po predlogu študijske komisije. Dokument pa uvaja tudi postopek v primeru, ko se na nek študijski program v prvem razpisnem roku prijavi več študentov, kot je vpisnih mest. V takem primeru omogoča povečanje vpisnih mest, ob utemeljitvi članice o zaposlitvenih možnostih diplomantov tega študijskega programa.

Navodila za uravnavanje programske strukture so bila, z omenjenimi spremembami, potrjena z veliko večino.

6. točka, v kateri je bilo govora o predlogu sprememb v že obstoječem statutu, predlaga nov, 204.a člen. Razmišljanje o dopolnitvi je očitno sprožila afera supervizor, ki je razkrila služenje nekaterih profesorjev, ki so obštudijsko delali na avtorske pogodbe in služili astronomske vsote. Zato predlagan dodatni člen o izvajanju dela izven univerze visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem in sodelavcem prepoveduje, za svoj ali tuj račun, opravljanje pedagoškega, raziskovalnega, umetniškega, razvojnega, strokovnega in svetovalnega dela brez soglasja Univerze v Ljubljani. Izmed prisotnih so bile slišane pripombe na preveč široko in zato medlo zastavitev, več profesor Krajnc iz fakultete za kemijo in kemijski inženiring:

izjava v posnetku

Na pomisleke Krajnca odgovori rektor Svetlik:

izjava v posnetku

Problem s tem seveda ni rešen, saj v obstoječem Statutu kot tudi v osnutku novega Statuta mrgoli ohlapnih definicij, ki omogočajo različne interpretacije. Kakorkoli že - predlog sprememb, ki onemogočajo oziroma močno omejujejo služenje preko avtorskih pogodb in s. p.-jev, je bil posredovan v razpravo članicam in kot smo slišali, gredo nekaterim take spremembe zelo v nos. Ali bodo spremembe sprejete ali zavrnjene, ali se bo zapisala spet kakšna ohlapna definicija, bomo videli, ko se izteče rok za oddajo amandmajev članic. O tem bomo seveda sproti poročali.

Senator Radia Študent je bil Tine.