Trinajstega aprila so med 8. in 16. uro na rektoratu in 26 članicah Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju UL, potekale volitve rektorja UL za mandatno obdobje 2021 do 2025. Volitev se je udeležilo 18,4 odstotka volilnih upravičencev, ki so bili razdeljeni v tri volilne skupine. V prvi so visokošolske učiteljice in učitelji, znanstvene delavke in delavci, visokošolske in raziskovalne sodelavke in sodelavci. Njihova volilna udeležba je bila največja s 63,3 odstotka. V drugo volilno skupino spadajo študentke in študenti; volitev se je udeležilo 12,2 odstotka študentov in študentk. V tretji volilni skupini je bila udeležba 50,3-odstotna, predstavljajo jo strokovno-administrativni delavci in delavke. Pri tem je pomembno poudariti, da so se volilne skupine drastično razlikovale po številu volilnih upravičenk in upravičencev.  V 1. skupini je bilo nekaj manj kot 4000 volivk in volivcev, v 2. skupini skoraj 40.000, v 3. skupini pa nekaj več kot 2000. 

Na letošnjih volitvah so prvič v zgodovini Univerze v Ljubljani med različnimi kandidati lahko izbirale tudi študentke in študenti ter strokovno-administrativne delavke in delavci. Na letošnjih volitvah je bila volilna udeležba večja v vseh volilnih skupinah, skupno za 12,3 %. Čeprav se to sliši kot lep premik v smeri enakopravnega dojemanja vseh članov univerze, se ne smemo veseliti prehitro. Volilne skupine imajo namreč različne uteži pri seštevanju glasov, in sicer v razmerju 60/20/20. To pomeni, da bi bil v primeru 100-odstotne udeležbe posamezen glas predavateljic in predavateljev denimo vreden 6-krat toliko kot brez uteži, glas študentk in študentov pa ošibljen za tri četrtine. 

Povzemimo volilne rezultate. V drugi krog volitev sta se uvrstila prof. dr. Igor Papič, ki je, upoštevajoč uteži, prejel 35,5 % glasov, ter prof. dr. Gregor Majdič z 29,7 % glasovi. Dr. Anton Ramšak je prejel 26 % glasov, dr. Igor Lukšič pa 8,8 %. Brez upoštevanja njihove teže je Majdič prejel več glasov od Papiča: 33,7 % proti Papičevim 30 %. Za Majdiča je volilo občutno manj volilnih upravičencev iz 1. in 3. skupine, torej zaposlenih, ter znatno več volivcev in volivk iz 2. skupine: zanj je namreč glasovalo 38 % glasujočih študentk in študentov, za Papiča nekaj manj kot 24 %. 

Gregor Majdič je glede na rezultate prvega kroga zagotovo študentski kandidat, medtem ko je Igor Papič kandidat profesorjev in strokovnih sodelavcev. V drugem krogu bo zmaga odvisna od volivk in volivcev, ki so v prvem krogu glasovali za Antona Ramšaka oziroma Igorja Lukšiča. Glede rektorskih kandidatov so se opredelile različne skupine in iniciative; v nadaljevanju bomo na kratko povzeli njihove poudarke in se osredotočili na kandidata, ki bosta nastopila v drugem krogu volitev. 

Študentski svet Univerze v Ljubljani, krajše ŠSUL, je pri programih vseh kandidatov pozdravil točke, ki naslavljajo dvig prepoznavnost, vključenosti in avtonomnosti UL v slovenski in evropski družbi, mednarodno sodelovanje in internacionalizacijo UL ter povečanje interdisciplinarnosti in izbirnosti na obstoječih in novih študijskih programih. Poleg navedenega ŠSUL izpostavlja tudi nekaj pozitivnih točk Majdičevega programa, na primer večjo vključenost študentk in študentov v delovanje UL, razširitev delovanja svetovalnic in kariernih centrov ter prizadevanje za enakopravnost, etičnost in razvoj znanstvenoraziskovalnega dela. Papič je v svoj program vključil še spremljanje kompetenc in zaposljivosti diplomantk in diplomantov, nadaljevanje investicij v infrastrukturo, izobraževanje za mlade pedagoške delavce ter internacionalizacijo. ŠSUL dodaja tudi svoj seznam zahtev, med drugim večje vključevanje študentk in študentov v delovanje univerze, ažurnejše spremljanje in prilagajanje trenutni situaciji, ureditev pravilnika o disciplinski odgovornosti zaposlenih ter vzpostavitev sklada za štipendiranje in razširitev možnosti štipendiranja. 

Lista demokratičnega študentstva, krajše LDŠ, je v povzetkih izpostavila predvsem tiste dele kandidatur, ki naslavljajo študentske teme. Gregor Majdič se kot rektor namerava posvetiti problematiki podaljševanja študija, kar je posledica slabih razmer na trgu dela za mlade iskalce zaposlitve, prav tako želi raziskati status najmlajših sodelavk in sodelavcev univerze. Kot edini kandidat je Majdič izpostavil še stanovanjsko problematiko in dejal, da bi želel z Mestno občino Ljubljana skleniti dogovor o namembnosti stanovanj v centru mesta oziroma omejiti turistifikacijo mestnega središča. Vzpostaviti želi službo zaupnikov na rektoratu, ki bi obravnavala spolno nadlegovanje, mobing in drugo neakademsko vedenje ter spremljala etično delovanje raziskovalk in raziskovalcev. Poudaril je, da bi morala univerzitetna skupnost javnost informirati o razvoju tehnologije in skrbeti, da se informacijska pismenost naslavlja in razvija že v osnovnih šolah. Zavzel bi se za obljubljeni 1 % BDP-ja za raziskovalno dejavnost in poskušal ustanoviti štipendijski sklad za nadarjene študente.

Glede rektorskih kandidatov se je opredelila tudi raziskovalna skupina Rezistenca, ki deluje na področju spolnega nasilja, ki ga nad študentkami in študenti izvajajo zaposleni na fakultetah, akademijah in višjih šolah. Njihovo mnenje o kandidatih ter zahteve glede bodočega rektorja povzame Nesa Vrečer. 

IZJAVA

O zdajšnjem rektorju, Igorju Papiču, je LDŠ zapisal, da je v preteklih mesecih molčal navkljub velikemu številu z univerzo povezanih ukrepov in načrtov vlade. V svojem programu Papič izpostavlja željo po vzpostavitvi sistema, ki bi preračunal zaposljivost študentov, na podlagi tega pa bi spremenil števila vpisnih mest po programih. Zagovarja študentsko delo v nasprotju s kadrovskimi štipendijami, saj naj bi študentke in študenti po koncu študija želeli svobodo in ne delovne obveznosti, delo med študijem pa je bojda naš način življenja. 

Oba kandidata imata podjetji, ki sta se od Univerze v Ljubljani odcepili. Igor Papič je leta 2009 ustanovil podjetje Reinhausen 2e, ki se ukvarja z inženiringom ter razvojem pasivnih, hibridnih in aktivnih kompenzatorjev. Gregor Majdič je ustanovil podjetje Animacel, ki se ukvarja z zdravljenjem psov in konjev z matičnimi celicami in za katerega je prejel že nekaj nagrad. 

Izvoljeni rektor bo sestavil tudi svojo ekipo. Gregor Majdič je glede tega bolj skrivnosten oziroma netransparenten, saj pravi, da bo “svojo prorektorsko ekipo sestavil po volitvah”. Po tem, ko mu je podporo izrekel nekdanji kandidat Anton Ramšak, pa so se pojavila ugibanja, da bo prav Ramšak Majdičev prorektorski kandidat, pridružila pa naj bi se mu tudi Tatjana Marvin, ki je bila kandidatka za prorektorico v Ramšakovi ekipi. Majdič povezavo z Marvin zanika in pravi, da je ne pozna, niti ni z njo še nikoli govoril.

*P.S.: 20. 4. je prof. dr. Majdič v nagovoru, ki so ga študentje prejeli po elektronski pošti prek vseh fakultet, razkril dva kandidata za prorektorja: prof. dr. Antona Ramšaka, ki se je v prvem krogu volitev rektorja UL uvrstil na tretje mesto, bi predlagal za področje raziskovanja, drugi kandidat za prorektorja (področje ni znano) pa je prof. dr. Matjaž Drevenšek z Akademije za glasbo. Majdič je pojasnil, da bo "imeni dveh kandidatk za prorektorici s področij družboslovja in humanistike" sporočil po volitvah. Istočasno je povedal, da ga je poleg Ramšaka podprl tudi kandidat, ki se je v prvem krogu uvrstil na četrto mesto, prof. dr. Igor Lukšič.

Papič je že v programu imenoval člane in članice prorektorske ekipe: za področje umetnosti profesorico Almiro Sadar za pedagoško dejavnost profesorico doktorico Moniko Kalin Golob, za področje znanstveno-raziskovalne dejavnosti prof. dr. Matjaža Krajnca in za sodelovanje z okoljem prof. dr. Romana Kuharja. 

Za izjavo smo povprašali še ljubljanski visokošolski sindikat, vendar predsednik dr. Gorazd Kovačič zaradi napetosti med zaposlenimi kandidatov do zaključka volitev ne želi komentirati. Izjavo oziroma nagovor študentkam in študentom nam je do zaključka redakcije uspel posredovati Gregor Majdič, kandidat Igor Papič pa bo izjavo podal v Akademskih 15 ob 16. uri.  

Majdič: NAGOVOR

Papič: NAGOVOR

Drugi krog volitev bo potekal v sredo, 21. aprila, med 8. in 16. uro na portalu SimplyVoting. Danes ob 16. uri bo na Akademski televiziji potekalo še zadnje soočenje. Povezava do dogodka bo objavljena v besedilu prispevka.