Oktober smo začeli z optimizmom Branimirja Štruklja, ki je na novinarski konferenci predvidel, da novopečena vlada nima namena poseči po novih hiralnih ukrepih v javnem sektorju. Čeprav štruc ni več niti v smetnjakih niti na krožnikih, se zarečenega kruha očitno še vedno največ poje. 

Te dni potekajo pogajanja vlade s sindikati javnega sektorja v postopku sprejemanja rebalansa državnega proračuna za iztekajoče in prihajajoče leto. Čeprav se je zdelo, da je to močvirje že dodobra presahnilo, iztočnice vlade kažejo, da se bo izsuševanje namensko nadaljevalo. Evropska unija je rekla in slovenska vlada mora ustreči. Sektorji na udaru, kot izumirajoči ekosistemi, se kljub temu strumno postavljajo v bran ostremu robu sistemskih rezil in kapic. In kot je pri pogajanjih, ki zadevajo blaginjo vseh državljanov že v navadi, informaciji o poteku in obsegu pogajanj ni dalo nobeno od pristojnih ministrstev - ne za izobraževanje, znanost in šport, ne za finance, ne za javno upravo.

Kot rečeno, vlada vstopa v pogajanja s predlogom zmanjšanja stroškov dela v javnem sektorju, ki naj bi bilo med drugim doseženo z onemogočenjem napredovanja, ukinitvijo stimulacije za delovno uspešnost, znižanjem vrednosti regresa, dodatkov za nedeljsko delo in delovno dobo, znižanjem števila zaposlenih ter ukinitev dodatkov za akademske nazive. Predsednik sindikata Univerze v Ljubljani Gorazd Kovačič nam je faktično matematično predstavil, kaj bi predlagani ukrep pomenil za zaposlene na univerzi:

//////////////////////////////////////////////////////////////

izjava v posnetku

//////////////////////////////////////////////////////////////

Hkrati pa predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič diskreditira predlog zmanjševanja plač v javnem sektorju:

//////////////////////////////////////////////////////////////

izjava v posnetku

//////////////////////////////////////////////////////////////

Marinčič tako nekako samopožrtvovalno obrača pozornost od boja za pravice zaposlenih na univerzi k reševanju procesov in pogojev »umjenja« na tej instituciji. Za univerzo namreč ne veljajo enaki normativi kot veljajo za nižje stopnje izobraževanja, kar pomeni, da varčevalni ukrepi lahko posežejo veliko globlje v ta proračun. Kovačič ob tem predvideva črn scenarij:

//////////////////////////////////////////////////////////////

izjava v posnetku

//////////////////////////////////////////////////////////////

Nekateri sicer pravijo, da so obljube nove ministrice Stanke Setnikar Cankar, da takih posegov v visoko šolstvo ne bo. Ključno ob vsem tem pa je, da si vlada lahko vsako leto znova dovoli nove tovrstne finančne odvode javnega denarja na tem področju, ker zakon o financiranju javnih univerz v Sloveniji še vedno ne obstaja. Marinčič ob tem pove:

//////////////////////////////////////////////////////////////

izjava v posnetku

//////////////////////////////////////////////////////////////

Samo v pojasnilo: ustava v 58. členu določa, da je financiranje državnih univerz urejeno z zakonom, kar pomeni, da bo vsaka nadaljnja partikularna in začasna podzakonska rešitev le podaljševanje obstoječega protiustavnega stanja. Na iztočnice predlogov za pogajanja se je zaskrbljeno odzval tudi ŠOS. Po pogovoru z namestnikom predsednika Alenom Brkičem smo o njihovi proaktivni vlogi pri pogajanjih malo podvomili:

//////////////////////////////////////////////////////////////

izjava v posnetku

//////////////////////////////////////////////////////////////

Kljub temu, da se je nova vlada šele dodobra postavila na noge in so pogajanja še na mizi, lahko opažamo plašne zajčje noge posameznih članic univerze. Te predlogom, ki posegajo v kvaliteto študijskega procesa in pogoje produkcije univerze, urno tečejo nasproti. Marinčič to komentira tako:

//////////////////////////////////////////////////////////////

izjava v posnetku

//////////////////////////////////////////////////////////////

Prodekan Filozofske fakultete Predrag Novaković nam je na vprašanja o ukrepih vodstev fakultete glede na napovedi dodatnih finančnih rezov proračuna univerze pisno odgovoril: »Nadaljevali bomo s sanacijskim programom.« V praksi to pomeni zmanjšanje števila izbirnih predmetov, zmanjšanje števila skupin pri vajah, oziroma z drugimi besedami združevanje oddelkov, izvajanje predavanj v dvoletnih ciklih, znižanje honorarjev na doktorskem študiju, to je prekeriatu univerze, dodatno financiranje iz neproračunskih sredstev oziroma tako imenovana komercializacija univerze in tako dalje. Vse zgoraj našteto je na včerajšnjem sestanku potrdil tudi upravni odbor Univerze v Ljubljani.

Kovačič postavlja varčevalno zgodbo v širši kontekst:

//////////////////////////////////////////////////////////////

izjava v posnetku

//////////////////////////////////////////////////////////////

Na področju šolstva bodo finančno udarili še po glasbenih šolah, napovedujejo spremembo normativov za svetovalne delavce, administrativno-tehnične delavce in knjižničarje, zmanjšati želijo mednarodne dejavnosti, sofinanciranje šolskih tekmovanj, mladinskih periodik in strokovne literature, racionalizirati postopke usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, zmanjšati dejavnosti na področju šolstva narodnosti in zamejstva. 

Na mizi je seveda tudi zelo pomembno vprašanje študentskega dela preko študentske napotnice. Vlada namreč ponovno želi obuditi pogajanja zadevajoč predloga novega zakona po načelu »vsako delo šteje«. Kot smo poročali prejšnjo zimo, ko je bila tema zakonskega urejanja visokega šolstva aktualna v mandatu lanske vlade, so predlogi problematični na več nivojih. Vlada ponovno poskuša uvesti dodatne stroške na študentsko delo za delodajalce in zaposlene, kar na kratko pomeni, da vse več jemlje in čedalje manj da. Po drugi strani je bilo poprej govora o tem, da naj bi se novonabrani fond denarja s tega naslova stekal med drugim v štipendije, te pa se, kot opažamo, vsako leto zgolj krčijo. Ob tem je že dolgo jasno tudi to, da študenti, ki prejemajo štipendije za nadarjene, po praviloma prihajajo iz družin z višjim ekonomskim statusom, medtem ko so tisti, ki ob študiju delajo, pogosto preživetveno odvisni od tega. 

Torej imamo ponovno situacijo, ko revni financirajo bogatejše, ob tem pa je zagovornik te ideje tudi rektor Ljubljanske univerze Ivan Svetlik, ki revne študente vidi kot priviligirane:  

////////////////////////////////////////////////////////////// 

izjava v posnetku

//////////////////////////////////////////////////////////////

Kljub temu, da ŠOS čaka na poziv ministrstva, izražajo resnost svojega stališča glede pogajalskih izhodišč. Alen Brkič pove: 

//////////////////////////////////////////////////////////////

izjava v posnetku

//////////////////////////////////////////////////////////////

Država reže in streže Bruslju, ljudstvo pa vse bolj neumno bezlja za ostanki starega kruha. Rebalans je s strani vlade jasno slabo zbalansiran oziroma je vsekakor neuravnotežen, kam vleče tehtnico, pa je jasno. Čaka nas mrzla zima. 

Naj duh reformacije končno preplavi tudi žive mrtvece. Ljudstvo naj si samo reže, kar mu pripada. 

Ob plesnivem zarečenem kruhu študira Maruša G.