Spregledane stiske otrok in mladostnikov
Z začetkom jesenskih počitnic so se za učence in učenke ponovno zaprle šole, prenehale obšolske dejavnosti, športne aktivnosti in druženje. Ministrica za izobraževanje znanost in šport Simona Kustec je to utemeljila s slabo epidemiološko sliko in hitrim naraščanjem števila okužb v šolah. Zdi pa se, da je bil pri sprejemanju takšnih ukrepov ponovno spregledan pomemben vidik, in sicer duševno zdravje otrok in mladostnikov. Na TOM telefonu, ki že trideset let deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, vsako leto sprejmejo več kot trideset tisoč klicev otrok in mladostnikov v stiski. Stiska se je zaradi epidemije in omejevanja socialnih stikov pri marsikomu še povečala.
Sandra Murk, strokovna delavka Zveze prijateljev mladine Slovenije, zaposlena na programu TOM telefon, pove, katere so najpogostejše težave klicateljev.
V času epidemije pa so v ospredje stopile druge stiske.
V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo opozarjajo, da epidemija na otroke in mladostnike vpliva zelo različno, citiramo: »odvisno od marsičesa, kot je na primer starost, vključenost v mrežo vrstnikov, način dela šole na daljavo, prilagoditev staršev in širšega okolja na novo situacijo, temperament otrok in mladostnikov ter tega, ali so že pred epidemijo imeli duševno stisko ali motnjo ter ali in kako je bila ta obravnavana«. Konec citata.
O tem, kakšen vpliv ima epidemija, smo povprašali študentki psihologije, ki sodelujeta pri projektu Kako si? z namenom ozaveščanja o duševnem zdravju. O vplivu epidemije je nekaj besed z nami delila Ines Likar.
Večkrat lahko slišimo, da se število otrok in mladostnikov z duševnimi boleznimi ni povečalo, a v Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo opozarjajo, da so v neurgentnih službah res zabeležili manj novih primerov, vendar pa so bili problemi tistih, ki so se obrnili nanje, težji in v veliko primerih tudi dlje časa trajajoči. Ob tem je bil delež obravnav v urgentni službi otroške in mladostniške psihiatrije povečan.
Dodajajo, da je težko oceniti, koliko otrok in mladostnikov se v času epidemije srečuje s stiskami in problemi z duševnim zdravjem, saj se nekatere duševne motnje, kot sta posttravmatska stresna motnja in depresija, pojavijo šele po stresnem obdobju. Na velik vpliv epidemije na otroke in mladostnike, ki so imeli probleme z duševnim zdravjem že pred epidemijo, opozori tudi Murk.
Ne glede na to, ali so otroci in mladostniki čutili stiske že pred epidemijo ali ne, pa na vse v različni meri vpliva socialna distanca. Več o posledicah omejevanja stikov pri otrocih in mladostnikih pove študentka pri projektu Kako si? Lara Jambriško.
Ines Likar dodaja.
O tem, kam lahko vodi socialna distanca in kakšne posledice povzroča predvsem pri otrocih iz disfunkcionalnih okolij, pove Murk.
Prav tako je problematično nekritično opevanje tehnologije in družbenih omrežij kot nadomestka za osebni stik z vrstniki. Na TOM telefonu povedo, da v zadnjem času sicer niso bili deležni večjega števila klicev o težavah, vezanih na spletno okolje, a opozarjajo, da je treba čas, preživet na družbenih omrežjih, omejiti.
Kot opozarjajo v Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo, se lahko stiske, povezane z epidemijo in ukrepi, pojavijo šele kasneje in trajajo dlje časa. Likar opozori, da je probleme treba čimprej zaznati in otrokom pomagati pri soočenju z njimi.
V prihodnje bi bilo pri sprejemanju ukrepov, vezanih na izobraževalni proces in interesne aktivnosti predvsem mlajše populacije, treba upoštevati psihosocialne posledice, ki jih te spremembe prinašajo, in v skladu s tem razmisliti o ustreznosti odpiranja in zapiranja za mlade pomembnih institucij.
Dodaj komentar
Komentiraj