Ta veseli dan ali reforma mature

Ta veseli dan ali reforma mature

Oddaja
23. 10. 2015 - 14.00

 

 

Letos mineva dvajset let od ponovne uvedbe mature. Da bi vsi deležniki dodobra premislili o smiselnosti te poteze in njenih posledicah, je minulo sredo v dvorani Državnega sveta potekal posvet o Reformi slovenske mature, ki so se ga udeležili tudi dijaki, študenti, učitelji in ravnatelji. Po uvodnih besedah predsednika Državnega sveta je predsednik Komisije za kulturo, znanost in šport, Zoran Božič, postavil izhodišča za odprto razpravo.

 

Kot piše v Zakonu o visokem šolstvu, lahko v terciarno izobraževanje vstopajo tako dijaki splošnih gimnazij kot tudi dijaki poklicnih šol. Slednjim nadaljnje izobraževanje po končani poklicni maturi omogoča izbira petega predmeta, ki naj bi jih postavila ob bok gimnazijskim maturantom. Pa je res tako? Mnogi kot kritiko navajajo prenizko zahtevnost poklicne mature. Dijaki poklicnih šol lahko v nasprotju z gimnazijci pri maturi izbirajo med matematiko in tujim jezikom, pri slovenščini sploh ne berejo knjig, zahtevana stopnja pri angleščini je znatno nižja, prav tako naj bi bila nepravična tudi enakovredna obravnava 23 točk poklicnih maturantov in 34 točk gimnazijskih maturantov pri vpisu na fakultete. A nekateri takšnemu ločevanju dijakov nasprotujejo. Zoran Božič izpostavlja, da dijaki poklicnih šol niso avtomatično manj sposobni, ampak pogosto izhajajo iz manj spodbudnega okolja. Rajko Fajt, ravnatelj srednješolskega centra na Ptuju pa poudarja:

klik

 

Tiste, ki še morda dvomijo o pravičnosti glede možnosti opravljanja petega predmeta, ravnateljica srednje šole tehniških strok Šiška Darinka Martinčič Zalokar pomiri z naslednjim podatkom:

klik

 

Po besedah Martinčič Zalokarjeve divergenca med poklicno in splošno maturo torej sploh ni bistvenega pomena, zato si raje oglejmo, kakšne nepravilnosti se pojavljajo pri izvajanju mature. Prva se po mnenju mnogih govorcev nahaja pri internem delu mature, kjer učitelji umetno dvigujejo ocene svojih dijakov. Slednji namreč praviloma ne prejmejo manj kot sedemnajst točk od dvajsetih. Problem inflacije ocen pa se po mnenju Marka Špolada, profesorja na Gimnaziji Škofja Loka, ne pojavlja zgolj na internem delu mature, prisoten naj bi bil tekom celotnega srednješolskega izobraževanja. Razlog, ki ga izpostavi, je financiranje šol po številu vpisanih učencev, zaradi katerega so ravnatelji in posledično tudi učitelji pod velikim pritiskom. Marko Špolad razlaga:

klik

 

Nato upad kvalitete izobraževanja še dodatno ponazori s primerom Srbije:

klik

 

Če se vrnemo k maturi, natančneje k njenemu internemu delu, problematičnost zaznavajo tudi dijaki. Ervin Rems na primer predlaga oceno tega dela mature zgolj z opisom opravil, ni opravil  in opravil z odliko. Žiga Fabjan pa opozarja, da je interni del mature zelo pomemben pri predmetih, ki predvidevajo samostojno delo dijakov, kot so na primer fizika, kemija, biologija in geografija na eni strani ter sociologija, filozofija in psihologija na drugi. Za ocenjevanje tega dela mature pa Fabjan poda sledeč predlog:

klik

 

Poleg internega dela mature je, po mnenju Zorana Božiča, problematičen tudi prag za zadostno oceno, ki ga komisija določi šele po zaključku mature. S tem zagotovijo 90 % uspešnost na maturi, dijaki, natančneje gimnazijci, pa lahko slednjo opravijo že z 10 točkami od 34, kar predstavlja manj kot tretjino vseh točk. Zoran Božič pri tem opozarja, da se pri maturi od dijakov zahteva premalo. Za podkrepitev tega  poda bizarno analogijo, kjer Slovenijo primerja z Izraelom, obenem pa mu uspe celo namigovati na ogroženost slovenske vrste:

klik

 

A takšno argumentiranje mnogih očitno ni prepričalo, saj ideji o prezahtevnosti nasprotujejo tako nekateri dijaki kot tudi profesorji. Maturant Ervin Rems meni, da bi morala biti matura do dijakov prijaznejša, manj stresna. Nenavadno naklonjenost do dijakov pa je bilo slišati tudi iz ust profesorja na fakulteti za medicino, Matjaža Zwitterja:

klik

 

Kot smo lahko slišali  je eksterni del mature še zadnji branik kvalitete srednješolskega izobraževanja. A njena smotrnost se kljub temu postavlja pod vprašaj. Slavica Černoša z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport opozarja, da smo cilj doseči 40 % terciarno izobraženih, ki smo si ga zastavili ob ponovni uvedbi mature, presegli do te mere, da se po številu diplomantov nahajamo na samem vrhu evropskih držav. Zoran Božič ob tem opozarja:

klik

 

A Černoša dodaja, da lahko pri številu vpisov v poklicne oziroma splošne srednje šole opazimo nov trend.

klik

 

Govorili so tudi o sprejemnih izpitih in njihovi morebitni vrnitvi.  Zdravko Božič se je v izhodiščnem nagovoru spraševal, ali je bila njihova odprava resnično koristna ter ali je sedanja oblika mature sploh v skladu z avtonomijo univerze. Kot primer dobre prakse navaja tiste fakultete, kjer sprejemni izpiti ostajajo, hkrati pa opozarja, od kod njihova ukinitev sploh izvira:

klik

 

Rajko Fajt je šel celo tako daleč, da je zagovarjal popolno podrejanje kurikulumov zahtevam in potrebam gospodarstva:

klik

 

Zgolj z gospodarsko rastjo pred očmi je debata kaj kmalu zašla v ponavljanje neoliberalnih manter. Govori Andrej Umek:

klik

 

Zaradi strahu pred nezaposljivostjo bi Umek žrtvoval kar kvaliteto šolstva - tako je kot primarni cilj izpostavil prav zaposljivo strukturo diplomantov, pri čemer kvaliteta izobraževanja pade na drugo mesto.

A vendar je kljub vsemu bilo na posvetu moč uslišati glas razuma. Marko Špolad je opozoril na dejstvo, da bi se z uvajanjem sprejemnih izpitov stroški prehoda in osipa pri vpisu na terciarno izobraževanje prevalili predvsem na pleča dijakov in njihovih družin:

klik

 

Slišali smo tudi nekaj konkretnih predlogov. Milena Mileva Blažič s Pedagoške fakultete je poudarila, da bi morale spremembe potekati bolj celostno:

klik

 

Mnenja o tem, ali je bila ponovna uvedba mature dobra  poteza, so, kot smo lahko slišali, močno deljena. Vsi se nekako strinjajo, da je marsikateri aspekt mature potreben ponovnega premisleka  in korenitih sprememb. Vendar medtem ko nekateri ob poudarjanju popolne avtonomije univerze maturo povsem zavračajo, drugi menijo, da ta predstavlja edini način relativno objektivnega ocenjevanja dijakov. A ne smemo pozabiti, da pri vsem skupaj ne gre zgolj za vprašanje o tem, ali bomo ohranili maturo ali bi raje uvedli sprejemne izpite ali pa kar oboje. Tema, na katero se vse prevečkrat pozablja in o kateri je na posvetu spregovoril zgolj en govorec, je problematika kakovosti izobraževanja na vseh nivojih, tako primarnem, sekundarnem kot terciarnem. Ne pozabimo, da so spremembe smiselne zgolj, kadar se dogajajo celostno.

 

Do sprememb je ambivalenten Andrej.

 

 

Aktualno-politične oznake: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.