Zaprtje študentskih domov
Vlada Republike Slovenije je v petek, 23. oktobra, sprejela “Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih”. Sam po sebi je bil Odlok zelo dokončen, saj je prepovedal zbiranje v “študentskih domovih, razen v primeru študentov, ki imajo stalno prebivališče v študentskem domu, in študentskih družin ter študentov tujcev in gostujočih profesorjev, ki jim je zaradi trenutnih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča.”
Po mnenju mnogih so imeli študentje za seznanitev z ukrepom zelo malo časa, pa tudi nasploh komunikacija naj ne bi bila jasna. Pred dnevi je komunikacijo med oblastmi in študenti za Radio Študent komentiral predsednik Študentskega sveta stanovalcev Študentskega doma Ljubljana, Patrik Čelik.
Z nami se je pogovarjala študentka, ki želi ostati anonimna. Na vprašanje, koliko časa je sploh imela za izselitev, nam odgovori: “za odlok vlade smo izvedeli iz medijev v četrtek zvečer, pri čemer je prihajalo do nejasnosti, ali odlok stopi v veljavo že v soboto ali šele v ponedeljek. Odlok je bil uradno objavljen v petek popoldan, kar pomeni, da smo stanovalci, ki nismo spadali med izjeme, prvič definirane šele v odloku, imeli na voljo dva dni. Veliko pa nas je ob tem odvisnih tudi od javnega prevoza, ki med vikendi ne vozi tako pogosto.”
Za komentar smo povprašali Jano Javornik, direktorico Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ.
V soboto, 24. oktobra, je MIZŠ objavilo tri sklepe, in sicer po enega za Študentski dom Ljubljana, Študentske domove Univerze na Primorskem in Študentske domove Univerze v Mariboru. V sklepih je ministrstvo spremenilo namembnost domov in določilo, da se domovi uporabljajo tudi kot “nastanitveni objekti za osebe, ki opravljajo za državo pomembne naloge, na primer naloge v klicnih centrih, pomoč v zdravstvenih ustanovah, v vzgojno-izobraževalnih zavodih in podobno”.
Na podlagi tega zapisa je v javnosti in medijih prišlo do ugibanja, ali to pomeni, da bodo v študentske sobe naselili delavce. Izvedeli smo, da naj bi pri tem šlo za nerodno izražanje MIZŠ v izdanem sklepu, ker naj bi ta pomenil le, da v študentskih domovih ostanejo študentje, ki opravljajo pomembne naloge, recimo študentje medicine, ki delajo v klicnih centrih NIJZ. Komentira Javornik.
Kaj pa študentje, ki ne delajo v zdravstvu? Prej omenjeno anonimno sogovorko smo vprašali tudi, kako vrnitev vpliva nanjo in na njeno družino. “Vrnitev na naslov stalnega prebivališča je bila nenadna, saj se zaradi nevarnosti okužbe starih staršev, ki bivajo na istem naslovu, še nekaj časa nisem nameravala vračati. Cimra namreč dela v zdravstvu, obe pa stalno bivava v najini sobi, zato sva slej kot prej pričakovali okužbo. Poleg potencialnega ogrožanja zdravja moje družine vrnitev na stalni naslov negativno vpliva tudi na moje mentalno zdravje. Zaradi konservativne družine namreč tu nisem outirana kot kvir oseba. Hkrati pa povzroča stres za celotno družino, saj smo se v času mojega študija prilagodili vsak na svoj samostojen način življenja, trenutno pa moramo ponovno bivati skupaj.”
Ozko definirane izjeme je komentiral tudi Čelik.
Kaj se bo torej zgodilo s študenti, ki se doma ne bi počutili varno ali pa bi z vrnitvijo domov ogrožali svoje družine - ali s tistimi, ki so v kakršni koli izjemni situaciji? Študentski domovi Univerze na Primorskem so nam odgovorili, da so “vsem študentom, za katere vrnitev domov ne bi bila varna, omogočili nadaljevanje bivanja v študentskem domu”. Tudi iz Študentskega doma Ljubljana smo prejeli podoben odgovor “vse takšne in podobne primere obravnavamo individualno in jih poskušamo reševati sproti. Med trajanjem prvega in sedaj drugega odloka nismo prisilno izselili nobenega od stanovalcev, ki jih navajate, če so ti ostali v domu.”
Toda Čelik nam je povedal, da tudi takšna rešitev ni nujno ustrezna, če se ne spremeni državni odlok.
Izjemne situacije je komentirala tudi Javornik.
Specifično glede potencialnega nasilja v družini in ostalih negativnih vplivih družine na študente - Javornik.
Odločitev o zaprtju študentskih domov je ta teden sprožila burne odzive med študenti. Danes so študentski sveti stanovalcev študentskih domov Univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije in Študentskim svetom Univerze v Ljubljani na vlado in MIZŠ naslovili javno pismo. Glavna zahteva pisma, ki ga bomo objavili na spletno inačico oddaje, je, da lahko poleg že naštetih izjem v študentskih domovih ostanejo:
- študenti in študentke, ki doma nimajo ustreznih pogojev za študij na daljavo,
- študenti in študentke, ki si delijo gospodinjstvo z rizičnimi skupinami,
- študenti in študentke, ki imajo doma že aktivno okužene družinske člane,
- študenti in študentke, ki še vedno opravljajo študijske obveznosti ali dela na fizični lokaciji (prakse; terenske in laboratorijske vaje; diplomska, magistrska in doktorska raziskovalna dela);
- študenti in študentke, ki so na kraj bivanja vezani zaradi opravljanja študentskega dela,
- študenti in študentke, ki so v domačem okolju tarča kakršne koli oblike nasilja;
- študenti in študentke, ki jim študentski dom predstavlja edino okolje, prilagojeno njihovim posebnim potrebam.
Obenem so podpisani javnemu pismu priložili še več anonimnih izkušenj posamičnih študentov, ki morajo domove zapustiti - tudi ta pripis bomo delili na spletu. Toda zakaj je do zaprtja študentskih domov sploh prišlo? Javornik razloži, da je študentska populacija specifičen del družbe.
Vendar po drugi strani pri Študentskem domu Ljubljana pravijo, da “do oktobra, ko se je epidemiološka situacija v državi bistveno poslabšala, nismo imeli evidentiranega nobenega pozitivnega primera med stanovalci, ki so bili nastanjeni v ŠDL, kljub dejstvu, da smo imeli nastanjene študente oz. stanovalce skladno z dovoljenimi izjemami tudi takrat, ko smo bili zaprti, od sredine maja do začetka tega tedna pa smo bili ves čas odprti, kar je vsekakor posledica doslednega izvajanja ukrepov s strani vseh deležnikov, še posebej študentov oz. stanovalcev in zaposlenih.”
Podobno sporočajo iz Študentskih domov Univerze na Primorskem, pravijo, da so bili “zelo uspešni bodisi pri zagotavljanju varnega okolja bodisi pri preprečevanju novih okužb”. Pravijo tudi, da so “redno tudi preverjali, ali stanovalci spoštujejo ukrepe in v nekaterih primerih izdali tudi opomine pred izključitvijo iz študentskega doma. Takšnih primerov pa je bilo malo, saj so študenti dosledno spoštovali varnostne ukrepe.”
Javornik komentira doslednost izvajanja ukrepov.
Javornik vseeno pove, da gre za majhen odstotek delinkventov.
Za komentar smo vprašali tako NIJZ kot tudi Ministrstvo za zdravje, zanimalo nas je namreč, kaj točno glede študentskih domov pravi stroka, vendar komentarja od njih nismo dobili. Javornik za konec poudarja, da moramo biti previdni, in se študentom opravičuje.
Priloge:
javno-pismo-študentov-pristojnim-organov-ob-zapiranju-študentskih-domov.pdf
priloga-1-pričanja-študentov.pdf
Dodaj komentar
Komentiraj