Konec preteklega tedna je časnik Primorske novice objavil zgodbo o še eni nepravilnosti, ki jo je sistematično omogočalo in izvajalo vodstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Posebej pomenljivo je, da se kot glavna akterka zadnjih nepravilnosti pojavlja nekdanja prodekanja Filozofske fakultete in zdaj že nekdanja prorektorica za pedagoške zadeve, Branka Kalenić Ramšak. Ta je bila namreč tista, ki se je v zadnji veliki aferi, aferi z izplačevanjem dodatka za stalno pripravljenost, kot prva opravičila javnosti.  Kalenić Ramšak je leta 2016 takratnemu rektorju, dr. Ivanu Svetliku napisala pismo, v katerem je zapisala, da obžaluje predvsem, da se zaradi afer, kot je ta z dodatki, zmanjšuje spoštovanje do akademskega poklica. Zapisala je, da se v javnosti ustvarja vtis, da so vsi profesorji leni, nepošteni ter zaslužkarski. Še ne dve leti kasneje, je sama vpletena v nepravilno in neupravičeno izplačevanje dodatkov.

Vsi dekani sicer prejemajo položajni dodatek v višini 12 % osnovne plače, ki jim pripada po Uredbi o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence. Ta dodatek ni sporen, saj Uredba velja za celoten javni sektor, višina dodatka pa je odvisna od števila zaposlenih na organizacijski enoti, v primeru dekana torej na fakulteti.

Kljub temu, da je izplačevanje dodatkov s pomočjo podjemnih pogodb nepravilno in domnevno še vedno nezakonito, so se v medijih pojavljale raznolike, včasih netočne informacije glede obsega izplačil in števila ljudi, ki so jim bili dodatki izplačani. Vpletenim naj bi bilo v skupnem znesku izplačanih  med 500.000 in milijon evrov. Znesek je verjetno nejasen tudi, ker ni povsem razčiščeno, koliko sodelavcev Filozofske fakultete je prejemalo dodatke na napačen način. Predstojniki oddelkov in njihovi namestniki so namreč dobivali primerno višino dodatka za opravljeno delo, a na napačen način.

Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, na kratko opiše dogajanje na Filozofski fakulteti v zadnjih nekaj letih.

IZJAVA

Na fakulteti so pri podajanju informacij, povsem predvidljivo, previdni. Rektor in dekan zaradi postopka ne dajeta izjav. Kovačič vendarle pove, zakaj so plačila sporna, izpostavi pa tudi pavšalnost plačil, ki je bila za dekane in prodekane urejena šele leta 2015.  

IZJAVA

Kalenić Ramšak je za nekatere medije izjavila, da bo svojo nedolžnost dokazovala po pravni poti. Glede na to, da se iz nekaterih medijev zdi jasno, da je bivša prodekanja vedela, kaj počne, je zanimivo vedeti, kako svojo nedolžnost upravičuje. Za razjasnitev poglejmo še, v katerih primerih je podjemna pogodba primeren način izplačevanja sredstev:

Podjemna pogodba se sklepa za občasna in časovno omejena dela. Podjemno pogodbo lahko skleneta tudi delodajalec in delavec, ki je že sklenil pogodbo o zaposlitvi, vendar le v primeru, da opravlja naloge, ki niso del rednih delovnih nalog. Podjemno pogodbo lahko podpišejo tudi z zunanjimi akterji, če to dovoli univerza, ali pa denimo za raziskovalne projekte. Z drugimi besedami, dekani in prodekani prek podjemne pogodbe naj ne bi prejemali plačila za delo, ki je predvideno že s pogodbo o zaposlitvi in drugimi univerzitetnimi akti. V vsakem primeru morajo jasno navesti dodatne naloge, s katerimi upravičujejo izplačevanje prek podjemne pogodbe. Eden izmed univerzitetnih aktov, ki določa obveznosti vodstva univerze, je denimo Statut Univerze v Ljubljani. Najpomembnejše naloge dekana so določene v sedemdesetem členu. Poleg eksplicitno navedenih nalog je pomembna tudi trinajsta točka omenjenega člena, kjer je navedeno, da dekan "opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, splošnimi akti univerze in pravili članice. Ob branju Statuta je torej jasno, da bi vodstva fakultete tudi s podrobnimi navedbami nalog težko upravičila izplačila prek podjemnih pogodb. Vse naloge, tudi tiste, ki niso eksplicitno navedene, so po Statutu del delovnih obveznosti dekana. Dekan poleg tega tudi odgovarja za zakonitost dela na članici. Za napačno ali neupravičeno izplačane dodatke je torej odgovoren dekan fakultete. Po navedbah nekaterih medijev je sicer sporne pogodbe dekanji Kalenić Ramšak podpisoval nekdanji rektor Ivan Svetlik.

Omenjeni Statut je bil, mimogrede, korenito prenovljen v začetku leta 2017. V času, ko je bil rektor še Ivan Svetlik, dekanja Filozofske fakultete pa Branka Kalenić Ramšak. Prepričani smo lahko, da sta oba svoje dolžnosti in obveznosti dobro poznala. Znova Kovačič:

IZJAVA

Ob vseh preteklih dogodkih pa Kovačič poudarja, da težave niso omogočile luknje sistemu ali zakonodaji. Po njegovem mnenju je težava tudi v prenizkih plačilih vodilnih in še vedno pod visoko pedagoško obremenjenostjo.

IZJAVA

V sredo se bomo udeležili tiskovne konference na temo domnevno neupravičenih plačil. Tam bomo verjetno izvedeli več podrobnosti, pa tudi to, ali se bo revizija razširila še na druge fakultete. Morda nam bodo povedali celo, zakaj se rektor Svetlik pred leti glede podpisovanja podjemne pogodbe ni posvetoval s pravnimi službami.

S podjemnimi pogodbami in visokošolskimi financami sta se ukvarjala Tomaž in Zala.