odgovor FDV na dnu prejšnjega prispevka: klik---------->

Prvo bi rada poudarila, da sva bila avtorja dva in ne eden, kot je omenjeno v odgovoru FDV. Glede navajanja prodekanje Katje Lozar Manfreda kot vira lahko potrdiva, da je res šlo za sestanek in ne za intervju. Takrat prav tako še nisva vedela, da bo iz tega nastal prispevek. Vendar so vse informacije korektne in jih nisva na noben način smatrala za tajne, zato se nama ni zdelo sporno, da jih objaviva. Meniva, da se tičejo vseh študentov, pri katerih so še nejasnosti glede spremembe programov. Prav tako imajo vsi pravico do obveščenosti o zadevah, ki se dogajajo, saj bodo te vplivale na vse zdajšnje kot tudi prihodnje študente. Prispevek se nama ne zdi na noben način žaljiv, se pa opravičujeva, če je bil razumljen v slabi luči. Sva pa tudi hvaležna za pripravljenost prodekanje na pogovor s študenti glede te problematike.

Fakulteta v odgovoru na najin prispevek navaja pavšalne trditve, kot so, da je prenova študija temeljila na ohranjanju oziroma dvigu kakovosti študija, večanju zahtevnosti in izboljšanem modelu študija. Fakulteta pravi, da je v prenovo študijskih programov vključen nov model ponudbe izbirnih predmetov, kar je zgolj evfemizem za krčenje izbirnih predmetov. Prej si lahko dostopal do vseh, ki so se na fakulteti izvajali. Kot je že povedano v prejšnjem prispevku, bo po novem vsaka katedra, ki jih bo po novem 11, prispevala 2 izbirna predmeta. Skupaj bodo tako študenti lahko izbirali med 22 izbirnimi predmeti, kar je znatno zmanjšanje od prej, ko si lahko izbirni predmet izbiral med vsemi predmeti na fakulteti.

Neargumentirana je tudi trditev, da so bile vse pomanjkljivosti izbirnih predmetov odpravljene z urejenim sistemom treh različnih vrst izbirnosti.

Fakulteta odgovarja, da je bila do sedaj na videz neomejena ponudba vseh predmetov kot izbirnih v resnici omejena na pravočasnost prijave do zapolnitve mest, prekrivanje  urnikov ter predznanje.

Tudi izbirni predmeti na novem programu bodo imeli omejitev števila študentov, tako da se ta problem ni rešil.

Omejenost vpisa na predmete pri vpisovanju v naslednji letnik je nagrajevala dobre študente, ki so prvi končali vse obveznosti svojega letnika in so se tako lahko prvi vpisali v naslednji letnik, s čimer so si lahko izbrali želene predmete. Nezapolnjeni predmeti pa so ostalih tistim, ki niso vsega končali v prvih rokih.

Avtorja imava zadržke tudi glede tega, da se ne bosta na novem programu niti dva od dvaindvajsetih izbirnih predmetov prekrivala s katerimkoli drugim izbirnim ali rednim predmetom študentov, s čimer bi bilo popolnoma rešeno prekrivanje urnikov.

Res se je lahko želen predmet po starem programu prekrival z urnikom, ampak si imel še tri leta izbire, kjer je bila možnost, da se ti ne, po novem pa bi bili še dve dodatni leti. Tako da si vseeno imel veliko izbiro. S področja, ki te zanima, se lahko izvaja več predmetov, tako da si lahko vzel vsako leto kakšnega, ki je ustrezal tvojemu urniku.

Poglejmo argument o večanju zahtevnosti. Novi izbirni predmeti so pripravljeni tako, da ne zahtevajo predznanja. Tako študentom onemogočajo, da lahko svoje znanje na nekem področju nadgrajujejo. Že v prejšnjem prispevku je povedano tudi, da so se lahko s sprotnim delom opravili tudi predmeti, ki so zahtevali predznanje.

Izjava, da smo študentje izbirali izbirne predmete na podlagi trenutnega vzgiba, ki je bil odvisen od imena predmeta, se nama zdi milo rečeno podcenjujoča do študentov. Tukaj je morda najbolj razvidno kakšnim študentom se fakulteta s spremembami prilagaja. Na spletni strani FDV je dostopna vsebina vsakega predmeta, cilji in kompetence, ki jih z njim pridobiš, predvideni študijski rezultati, metode poučevanja in učenja, načini ocenjevanja ter obvezna in dodatna literatura, na podlagi česar si lahko izbiral izbirne predmete. Študentje imajo tudi priljubljene in preverjene predavatelje, ki so si jih lahko izbirali. Prav tako smo se študentje lahko o profesorjih in predmetih pozanimali pri svojih kolegih, ki so določene premete že izbrali oziroma opravili. Študentje smo se tako lahko pred vpisom v višji letnik že dobro pozamimali o predmetih, ki nas zanimajo ter tako resnično izbrali tiste, ki so nam najbolj ustrezali.

Konkretno je recimo lahko zdaj kdorkoli izbral predmeta Evropski finančni sistem in politike ali Mednarodne finance, ki ju izvaja Mojmir Mrak, ki ima prvovrstna predavanja. Z ukinitvijo smeri Evropske študije - družboslovni vidiki, s čimer se prvi predmet ukinja, ter onemogočanjem vpisa na katerikoli predmet, bodo vpisani na njegov predmet Mednarodne finance po novem lahko samo še študentje mednarodnih odnosov.

Tudi nekateri profesorji imajo željo, da bi učili študente z več različnih smeri. Pri tem pa je še dodatna prednost, da si lahko študentje, ki izbirajo izbirne predmete z več različnih programov delijo specifično znanje, ki ga pridobijo, s kolegi s svoje smeri. Tako se ustvarja tudi fluidnost študentov ter pretočnost znanja, kar bi se s postavljanjem zidu med katedrami, kar se dogaja zdaj, uničilo.

Glavna sprememba vsebinske obogatitve je torej na kratko, kot je že bilo argumentirano v prejšnjem prispevku, mnogo manj izbire izbirnih predmetov in s tem manj možnosti, da si vsak izgradi svoj podprofil diplomanta ter manj izbire izbirnih predmetov, ki bi ustrezali posameznikovim željam.

Verjameva, da je fakulteta z vsemi sodelujočimi akterji v ustvarjanje programa in organizacijo ob omejenih finančnih sredstvih vložila ogromno truda. Vendar, kot sva že zapisala, oženje nabora izbirnih predmetov na novih programih z namenom olajšanja vpisa vanje enostavno ni rešitev, ker je že v osnovi - oženje.

Spisala sta Jančič in Tepež.

povezava na prispevek o zebri: klik.