Na Fakulteti za družbene vede se ponašajo z novim prenovljenim, moderniziranim, aktualnim in še kakšnim programom. V novici Slovenske tiskovne agencije, ki je bila objavljena 15. februarja, piše, da bodo dodiplomski programi - skladno s prenovo - vsebinsko obogateni in aktualizirani, s tem pa bodo študenti pridobili posebne zaposlitvene kompetence ali možnosti za nadaljevanje študija. Res je pri prenovi iz 4+1 leto na 3+2 leti prednost, da se bodo študenti lažje vpisali na magisterij na kakšnem drugem faksu, če si bodo to želeli.

Poglejmo tezo o vsebinski obogatitvi, aktualiziranosti in posebnih zaposlitvenih kompetencah – do zdaj je bil FDV med vsemi fakultetami poseben, ker je imel širok nabor izbirnih predmetov, ki so se izvajali na fakulteti. Fakulteta zdaj spreminja program in uvaja tako imenovano »prehodno obdobje« za stare študente - študenti, ki so vpisani še na stari program, bodo lahko izbirne predmete izbirali samo še v letnikih starega programa.

Na primer tisti, ki gredo leta 2018/19 v 4. letnik, bodo lahko po besedah prodekanje Katje Lozar Manfreda izbirne predmete izbirali med katerimikoli predmeti iz 2., 3. in 4. letnika. Tisti, ki bodo še v letu 2019/20 vpisani v 4. letnik, pa bodo lahko izbirali izbirne predmete iz katerihkoli predmetov 3. in 4. letnika in tako dalje. Študente starih programov bo tako vsako leto doletelo postopno krčenje izbirnosti.

Fakulteta razmišlja, da bi ob koncu prehodnega programa - takrat, ko bodo ostali še zadnji študenti vpisani v četrti letnik starega programa - tem študentom ponudila tudi predmete prenovljenih programov, ki so definirani kot fakultetni izbirni predmeti. To idejo mora potrditi še Senat Univerze v Ljubljani, tako da ta trenutno še ni zagotovljena.

Catch pa je v izbirnih predmetih v novem programu. Izbor izbirnih predmetov so namreč znatno zmanjšali. Eden izmed vzrokov so izvedbeni problemi – vsako leto se namreč do septembra ni vedelo, kateri predmeti se bodo izvajali, čeprav je takšen sistem izvedbe funkcioniral do sedaj. Vsako leto bo po novem programu vsaka katedra - ki jih je 11 - priskrbela dva predmeta, ki se bosta izvajala kot izbirna predmeta, dostop do vseh ostalih predmetov kot izbirnih pa bo po novem onemogočen. Fakulteta je vsako katedro pozvala, naj izbere dva predmeta, za katera ocenjujejo, da so zanimivi za študente drugih programov. S tem pa se omejuje različne interese, ki jih izkazujejo študenti FDV.

Problematično je predvsem to, da bo onemogočena izbira tistih predmetov, ki se tako ali tako izvajajo kot redni predmeti programov. Konkretno bodo na primer študenti politologije -  smer Študije politike in države - imeli v prvem letniku po novem programu en izbirni predmet, v drugem in tretjem letniku pa po štiri izbirne predmete, ki niso strokovni izbirni predmeti in tako namenjeni osebnim preferencam.

Izbirni predmeti so narejeni tako, da ne zahtevajo posebnega predznanja, torej so po mnenju prodekanje res namenjeni izbiri. Profesorji in študenti so se pritoževali, da so nekateri težko opravili izpit pri predmetu, ki je zahteval predznanje. A tudi na tej točki pade domnevna obogatitev programa. Po starem programu si lahko recimo v vsakem letniku izbral kakšnega od ekonomskih predmetov ter si s tem gradil znanje ekonomije, ker si se vpisal tudi na takšne predmete, kjer si zahtevano predznanje imel. Zdaj takšnega grajenja znanja ni več. Prav tako je bilo s sprotnim delom možno opraviti tudi zahtevnejše predmete.

Fakulteta je s tem prisluhnila pritožbam tistih študentov, ki so se pritoževali, da si nekaterih izbirnih predmetov ne morejo izbrati, ker se jim prekrivajo z drugimi predmeti. Prav tako pa so nekateri imeli težave, ker so si izbrali predmete, ki so se jim prekrivali z drugimi predmeti. Tako so te izbirne predmete, ki bi si jih nekateri lahko izbrali, preprosto odstranili. Logika, češ, študenti si ne morejo sami izbrati pravih izbirnih predmetov, zato bomo večino kar zaprli ter jih samo nekaj dali v »odprte« termine, kjer si jih bo lahko izbral vsak. A tudi pri teh bo omejitev števila vpisanih študentov, tako da nekateri izbirni predmeti morda sploh ne bodo tako zelo izbirni.

Problem pri manjšanju nabora izbirnih predmetov se pojavi tudi pri programu študentskih izmenjav Erasmus+ in pri bilateralnih izmenjavah. Prej si lahko hitreje našel kakšne predmete, ki se izvajajo tako na tvojem faksu kot na faksu v tujini in obratno.  Tudi če ti kakšen izbirni predmet po starem sistemu ni bil na voljo prvo leto, si imel še tri dodatna leta za izbiro želenega predmeta. Po novem bi imeli študenti še dve dodatni leti z možnostjo, da se želen predmet ne bi prekrival z drugimi predmeti, če bi bil ta na voljo.

Res je bil proces izbiranja izbirnih predmetov dolgotrajen ter neorganiziran. Za vsak predmet, ki si ga hotel izbrati, si moral najprej poiskati, na kateri katedri se izvaja, potem pogledati urnik vsakega letnika posebej, da si ugotovil, kdaj se izvaja, in ga nato še primerjati s svojim urnikom. In to za vsak predmet posebej. Rešitev bi bila kakšna aplikacija ali nekakšen algoritem, ki bi ti povedala, kateri izbirni predmeti se skladajo s tvojim urnikom. Namesto vlaganja v takšen mehanizem pa fakulteta raje vlaga denar v za večino študentov trenutno neuporabni spletni portal Zebra.

Za neobveščene, to šolsko leto je Fakulteta za družbene vede uvedla tako imenovano digitalno knjižnico študijskih gradiv Zebra, ki naj bi bila velik korak naprej za Fakulteto za družbene vede in kjer naj bi bilo vso gradivo, potrebno za študij. S tem naj bi se izognili sivi coni v lokalni fotokopirnici, kjer se nelegalno fotokopirajo avtorska dela, študentom pa ne bi bilo treba kupovati gradiv. A za večino študentov se z vzpostavitvijo portala ni veliko spremenilo. Plačilo slabih 27 evrov za vzpostavitev portala Zebra je bilo vsiljeno, saj je bilo pogoj za vpis na fakulteto. Portal je zaradi modernizacije namenjen prebiranju na tablici, računalniku ali telefonu, tako da študente sili k branju na elektronskih napravah ne glede na njihove preference.

Peticijo proti portalu Zebra, v kateri so zahtevali vrnitev neutemeljeno pobranega denarja zaradi neučinkovitosti in netransparentnosti portala ter večjo transparentnost, je v dveh tednih podpisalo 765 študentov FDV. 13. oktobra 2017 je bilo na fakulteto vpisanih 1975 študentov - ko to pomnožimo s 26.66 evra, kolikor je znašal prispevek za portal Zebra, dobimo slabih 53 tisoč evrov. Fakulteta naj bi po navedbah časopisa študentov novinarstva Klin prispevala še okoli 15 tisoč evrov. Ob takšnih stroških z neuspešnim portalom se pod vprašaj postavljajo trditve o omejitvah programov zaradi finančnih vzrokov. Vse kaže, da bo naslednje leto prispevek za Zebro spet pogoj za vpis, a ga je vodstvo znižalo s predvidenih 40 na ponovnih 27 evrov. Tehnična vzpostavitev v letih 2016 in 2017 je po besedah fakultete stala 12.460 evrov. Dve tretjini sredstev iz prispevka pa naj bi bili namenjeni za nakup licenc in študijske literature za portal.

Študent prodekan Žan Bokan se sicer strinja z zahtevami peticije, a zagovarja fakulteto, da je preobremenjena z uvajanjem novih programov ter da Zebra trenutno ni prioriteta. Za vse zainteresirane, v četrtek, 24. 5, bo v učilnici FDV 11. seja začasnega delovnega telesa za nadzor implementacije študijskega portala Zebra, kjer se bo razpravljalo o tej temi. Zainteresirani študenti pa bodo lahko na seji predstavili svoje poglede.

Fakulteta je zagovarjala uvedbo tako Zebre kot manjšanja izbire izbirnih predmetov s tem, da morajo trenutni študenti potrpeti, na novo vpisani študenti pa tega tako ali tako ne bodo preizpraševali.

Če se vrnemo na izbirne predmete. Glavna sprememba vsebinske obogatitve je torej mnogo manj izbirnih predmetov in s tem manj možnosti, da si vsak izgradi svoj podprofil izobrazbe. Fakulteta za družbene vede se s takšnimi spremembami dejansko odmika od kvalitetnega študija. Sistem postaja vse bolj srednješolski, vse bolj se poenostavlja. S tem pa se prikrajša vse tiste študente, ki so na študiju pripravljeni delati in s tem oblikovati svoj lasten profil diplomanta.

Če si študenti posamezne katedre želijo izbrati izbirni predmet z druge katedre, ki jim ni na voljo, je možnost tudi, da se pogovorijo s predstojnikom svoje katedre, ki se bo nato pogovoril s predstojnikom druge katedre. A rešitev bi morala biti bolj sistemska, saj študenti niso poenoteni o tem, katere izbirne predmete hočejo, hkrati pa takšni individualni napori ne bodo obrodili sadov. Širok nabor je pod vprašajem tudi pri številu predmetov – število predmetov na letnik se bo po novem programu znižalo z 12 na 10. Eden od razlogov krčenja predmetov je spet tudi finančni. A so tudi tukaj prisluhnili pritožbam nekaterih študentov, da je na FDV-ju preveč predmetov in da so študenti preobremenjeni.

Študentski svet FDV in Senat FDV, v katerem sedijo tudi študenti Žan Bokan, Kristjan Kos, Laura Koudela, Maja Kvrgić in Klemen Peran, sta po besedah prodekanje Katje Lozar Manfreda spremembe podprla, prav tako Komisija za prenovo programa, v kateri sta Laura Koudela in Kristjan Kos. Študentka Maja Kvrgić, ki je članica tako Študentskega sveta FDV kot Senata FDV je pri vprašanju o prenovi programov rekla, da s tem ni seznanjena.

Če bo podpore dovolj, se lahko da pobudo za spremembo. Nekaj tega bo na nas, predvsem pa na prihodnjih generacijah študentov, če bodo želeli večjo izbiro izbirnih predmetov in višji nivo na Fakulteti za družbene vede.

Spisala sta Jančič in Tepež.

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Spodaj je naveden odgovor Fakultete za družbene vede glede zgoraj navedenega prispevka "Izbrani problemi sodobnega FDV".

Spoštovano uredništvo Radia Študent,

na vaši spletni strani smo zasledili prispevek z naslovom »Izbrani problemi sodobnega FDV«, ki ga je napisal vaš sodelavec Vid Jančič. Začudeni smo, da avtor navaja prodekanjo izr. prof. dr. Katjo Lozar Manfreda kot vir, čeprav je o tem govorila s študenti na govorilnih urah, ne da bi vedela, da gre za intervju za katerikoli medij, kar je skrajno neprofesionalno. Ker v prispevku lahko preberemo nekatere neutemeljene in zavajajoče očitke, vam posredujemo nekaj pojasnil in odgovorov v zvezi z obravnavano tematiko. Prosimo vas, da naš  odgovor v celoti objavite na istem mestu in na enak način, kot je bil objavljen vaš prispevek.

***

Fakulteta za družbene vede – izbirnost je pomembna

Avtor Vid Jančič se je v prispevku »Izbrani problemi sodobnega FDV« 22. 5. 2018 osredotočil predvsem na primerjavo izbirnosti predmetov na obstoječih in prenovljenih dodiplomskih študijskih programih. Po mnenju avtorja naj bi bilo področje izbirnosti z vzpostavitvijo prenovljenih študijskih programov bistveno okrnjeno, s tem pa naj bi se zmanjšala kakovost študija na fakulteti. To ne drži, saj je prenova študijskih programov temeljila predvsem na ohranjanju oz. dvigu kakovosti študija, odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti, večanju zahtevnosti in izboljšanem modelu študija, vključno z  novim modelom ponudbe izbirnih predmetov.

Izbirnost z novimi programi še vedno ostaja pomemben del naših študijskih programov in s prenovo smo odpravili pomanjkljivosti sedanjega sistema izbirnosti – sedaj je bolj vsebinsko in didaktično premišljen,  pa tudi organizacijsko omogoča dostop vsem študentom. Do sedaj je bila na videz neomejena ponudba vseh predmetov vseh programov kot izbirnih v resnici omejena na pravočasnost prijave do zapolnitve mest, urniško prekrivanje, predznanje in trenutni vzgib študenta glede na ime predmeta. Vse te pomanjkljivosti smo odpravili z urejenim sistemom treh različnih vrst izbirnosti. Za potekajoče programe pa velja, da jim je zagotovljena akreditirana izbirnost, kajti kot usihajo izbirni predmeti s postopnim uvajanjem novih letnikov, upada tudi število predmetov, ki jih morajo študentke in študenti izbrati.

Zavedamo se, da je izbirnost ena pomembnih prednosti študija na FDV, zato smo jo ohranili, a smo jo s prenovo programov na osnovi izkušenj iz predhodnih programov bolje in bolj sistematično uredili. Naj spomnimo, da je prenova študijskih programov potekala dalj časa, intenzivno in na podlagi mnogih analiz ter pogovorov. Pri prenovi so sodelovali vsi člani in članice naše akademske skupnosti (pedagoginje in pedagogi, študentke in študenti, strokovne službe, univerzitetne službe, senat FDV in UL ter Nakvis), zato verjamemo, da smo kljub težki finančni situaciji prenovo uspešno izpeljali v korist aktualizacije vsebin in upoštevanja evalvacij preteklih več kot desetih let izvajanja prvih bolonjskih programov.

V prispevku je bila omenjena tudi domnevna peticija proti portalu Zebra, ki naj bi jo podpisalo 765 študentov. Lahko povemo, da niti peticije niti omenjenih podpisov nismo prejeli, smo pa prejeli nepodpisani dokument samoorganizirane skupine študentov, ki obravnava portal učbeniške literature Zebra, tudi z navajanjem nekaterih neresnic. Odgovoriti želimo na nekatere neutemeljene očitke v zvezi s projektom, ki so vam jih posredovali:

- Cena, vezana na vpisnino, je bila vpeljana v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in sprejetimi sklepi tako fakultete kot tudi univerze. Za dostop do gradiv portala vsak študent in študentka v skladu s Pravilnikom o založniški dejavnosti Fakultete za družbene vede plača letni prispevek. Višino prispevka ob soglasju Študentskega sveta FDV določi Upravni odbor FDV in je objavljen v veljavnem ceniku. Za študijsko leto 2017/2018 je bil letni prispevek prilagojen razvojni fazi projekta (delni prispevek) in je znašal nekaj manj kot 27 EUR na študenta. Večji del sredstev za tehnično vzpostavitev portala je iz prihodkov založbene dejavnosti prispevala fakulteta.

- Pravkar je končana je analiza delovanja in obsega portala. Fakultetni organi bodo maja in junija razpravljali o nadaljevanju projekta. Višina letnega prispevka bo tudi vnaprej postavljena glede na obseg dostopne literature.

- V pripravo projekta so bili od začetka vključeni vsi člani in članice fakultete, od strokovnih služb do kateder, fakultetnih organov odločanja ter tudi študentov in študentk. Pri pripravi projekta je ves čas sodeloval Študentski svet fakultete in nam po prvem testiranju in pred vzpostavitvijo portala posredoval tudi nekatere pripombe in predloge, ki smo jih skušali upoštevati v skladu s trenutnimi zmožnostmi, nekatere druge pripombe pa  bomo upoštevali pri nadaljnjem razvoju projekta, kar smo študentom tudi sporočili.

- Financiranje portala ves čas poteka transparentno, o porabljenih sredstvih so obveščeni vsi uradni fakultetni organi, v katere so vključeni tudi študenti in študentke, zato je očitek o netransparentnosti neutemeljen. Prav tako smo vse podatke posredovali uredništvu revije Klin, ki je o zadevi že dvakrat zavajajoče poročala.

//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Odgovor avtorjev: klik