V vrtcu smo vsi z veseljem odgovarjali na vprašanje: ”Kaj boš pa ti, ko boš velik oziroma velika?” Naši odgovori so se spreminjali, a smo vedno znova navdušeno govorili, da bomo policisti, zdravniki, gasilci, veterinarji ali pa arheologi. Glede zaposlitve smo bili prvič resno postavljeni na realna tla pred vpisom v srednjo šolo ali na fakulteto, ta pa so se pod nami zrušila ob zaključku študija, ko nismo več izbirali, kateri poklic bi radi opravljali, ampak kje bomo sploh lahko našli zaposlitev.

Večina mladih je po zaključku študija potisnjenih v prekarne oblike dela. Po uradni definiciji je prekarni delavec tisti, ki opravlja delo redno zaposlenega delavca, čeprav ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo civilnega ali avtorskega prava. Tako delavec opravlja delo v prostorih delodajalca, z njegovo opremo in pod njegovimi pogoji, ob tem pa mu delodajalec nalaga delo, določa delovni čas in lahko kadarkoli brez obveznosti prekine sodelovanje z njim. To pa ni samo zelo negotova oblika dela, ampak tudi krši zakonodajo, natančneje krši Zakon o delovnih razmerjih v trinajstem členu.

Poglejmo natančneje, kako razširjen je problem prekarnega dela pri nas. Okoli 70 odstotkov mladih je ob prvi zaposlitvi potisnjenih v negotove oblike dela. To ne pomeni, da od teh vsi delajo v prekarni obliki dela, ampak da nimajo sklenjene pogodbe za nedoločen čas. Točnih podatkov o tem, koliko mladih dela v prekarnih oblikah dela, ni. Če pogledamo v zadnje poročilo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, so v letu 2016 prepoznali nekaj manj kot 11.800 kršitev delovnega prava, za primerjavo pa so leto poprej ugotovili nekaj več kot 10.350  takšnih kršitev. Število kršitev je naraslo, kljub temu da so opravili manj inšpekcijskih pregledov.

Kršitev prepovedi opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, torej prekarnega dela, so inšpektorji v letu 2016 izrekli 160 podjetjem, kar je skoraj enako število kršitev kot leto poprej. To problematiko inšpektorji označujejo kot enega izmed njihovih največjih izzivov na področju nadzora delovnih razmerij. Ob ugotovitvi nepravilnosti so do sedaj delodajalcu izrekli denarno kazen v višini od 3.000 do 20.000 evrov in do odprave nepravilnosti prepovedali sklepanje pogodb med delavcem in delodajalcem za prekarno obliko dela. To pa v praksi pomeni, da delavci ne želijo prijaviti svojega delodajalca, ker lahko tako izgubijo službo. A to se je spremenilo 21. oktobra, ko je v veljavo stopil Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o inšpekciji dela, ki ga je Državni zbor potrdil konec septembra letos.

V njem je med drugim določeno, da lahko inšpektor delodajalcu, ki z delavcem sodeluje preko ene izmed vrst prekarnega dela, odredi, da mora delavca zaposliti za nedoločen čas. Če delodajalec takšnega delavca kljub odredbi inšpektorja ne bo zaposlil, mu grozi kazen od 4.500 do 20.000 evrov.

Kljub temu da se o prekarnem delu in o nevarnosti tega govori veliko, da o tem poslušamo na različnih okroglih mizah, da na to opozarjajo sindikati in so nenazadnje pred kratkim opozarjali tudi predsedniški kandidati, pa oblika takega dela narašča. Veliko mladih se zaveda posledic takšne oblike dela, a na koncu še vseeno sklenejo tako pogodbo, ker so v to prisiljeni. Pristanejo na to, da postanejo delavci brez pravic.

Delodajalcem taka oblika dela koristi, saj jim tako ni treba plačati visokih prispevkov, ki se višajo z višino plače delavca. Če vzamemo za primer minimalno slovensko plačo, ki trenutno zanaša nekaj centov manj kot 805 evrov bruto. Delavec v osnovi dobi plačo v višini 570 evrov neto, za kar mora delodajalec odšteti nekaj več kot 930 evrov. Če delodajalec  delavcu preko s. p.-ja ponudi 1.000 evrov na mesec, plača v primerjavi z minimalno sicer izgleda višja, a ko odštejemo vse, kar mora samozaposleni plačati sam, lahko na koncu meseca pridemo tudi pod minimalno plačo. Tu pa nismo upoštevali še vseh pravic, ki pripadajo redno zaposlenemu delavcu, kot so regres, malica, prevoz in različni dodatki za nedeljsko delo oziroma delo ob praznikih. Teh ni vredno zanemariti, saj lahko doprinesejo kar nekaj k njihovi plači.

Prej izpostavljen izračun “višje” plače je le ena izmed manipulacijskih taktik, ki jih delodajalci uporabljajo za prepričevanje delavcev v negotove oblike zaposlitve. Tu seveda upoštevamo le eno izmed vrst prekarnega dela, ki je delo preko lastnega podjetja pri podjetju delodajalca. Pri tem nam delodajalec postavlja pogoje dela ter količino dela in delovnih ur. Poleg tega pa delodajalec zamolči, da je poleg obveznega plačila prispevkov vsak mesec treba plačati tudi računovodjo in da se ob koncu leta, če nisi dovolj priden z nabiranjem fiktivnih stroškov, ki naj bi se pojavili ob poslovanju, plača še davek na “dobiček”. Ključnega pomena je tudi dejstvo, da je, če zboliš, si vzameš kakšen dan dopusta ali pa zaradi katerega drugega razloga ne narediš zadostnega števila načrtovanih ur, plačilo manjše, višina prispevkov za socialno varnost pa enaka.

Delodajalci na vsak način želijo delavca prepričati v prekarno obliko dela, tudi tako, da ga v to prisilijo. Na slab položaj prekarnih delavcev pa ne vpliva samo slabo plačilo, ampak tudi negotovost in nepravičnosti, ki so del te oblike dela. Poleg tega, da prekarec ne dobi plačane malice, prevoza, regresa in mu ne pripadata bolniška ter dopust, je lahko za isto delo plačan manj kot njegovi sodelavci. Najbolj problematično pa je dejstvo, da je stalno pod pritiskom za ohranitev svojega delovnega mesta, ki ga lahko delodajalec prekine, kadar želi, brez odpovednega roka in brez izplačila odpravnine.

Kljub temu da se mnogi zavedajo nevarnosti prekarne oblike dela, jim na koncu ne preostane nič drugega, kot da vedno znova podpisujejo pogodbe ali pa se odpravijo na samostojno poslovno pot. Ustanavljanje s. p.-jev poteka že po tekočem traku. Pri registraciji te ne vprašajo, zakaj ga ustanavljate in kakšna je vaša poslovna ideja. Ob množičnem izbiranju in naštevanju dejavnosti, s katerimi se boste ukvarjali, te prav tako nihče ne vpraša, zakaj jih potrebujete toliko in zakaj so iz tako različnih in nepovezanih področij. Še pri imenu podjetja ne potrebujete nobene kreativnosti. Težava pa je predvsem v tem, da brez poizvedovanja in potrebnega znanja pred ustanovitvijo sploh ne veš, v kaj se dejansko spuščaš. Ravno nepoznavanje in množičnost pripeljeta do sistemskega problema ne smo zaradi fiktivnega ustanavljanja novih podjetij, ampak tudi zaradi drugih atipičnih oblik dela.

Prekarno delo nima slabega vpliva samo na posameznika, ampak tudi na celotno družbo. Več ljudi je pripravljeno delati pod takimi pogoji, manj je delodajalcev, ki so delavca pripravljeni zaposliti in pošteno plačati. To pomeni, da bo manj delodajalcev plačevalo prispevke državi, kar posledično pomeni manj denarja za državo: manj denarja za zdravstvo, šolstvo, pokojnine in tako dalje. Ob tem pa si delodajalci ustvarjajo večji dobiček, saj odštejejo manj za svoje delavce. Tako se počasi sesuva tudi sistem solidarnosti, na katerem sloni naša država.

Kako pa se tema prekarnega dela povezuje s šolstvom in znanostjo? Za katedri se skrivajo prekarni delavci, ki nam predavajo, so asistenti pri kakšnem predmetu ali pa opravljajo znanstveno raziskovalno delo. Mednje spadajo asistenti, ki delajo v negotovih oblikah dela za nižje plače kot njihovi kolegi, prav tako pa tudi raziskovalci, ki se prebijajo iz projekta v projekt. Naraščanje prekarnega dela pa vpliva tudi na pretok denarja, ki iz gospodarstva polni državno blagajno, iz katere se črpa tudi denar za šolstvo in znanost.

S prekarnim delom pa se srečujejo tudi študentje. Ni nujno, da smo v prekarno delo potisnjeni šele takrat, ko zaključimo študij in si iščemo redno zaposlitev, ampak to lahko počenemo že med samim študijem. Če študentje delajo prek študentskih napotnic v večjem obsegu in pod enaki pogoji kot zaposleni ter to počnejo daljše obdobje, so po definiciji prekarni delavci. To pa počnejo bodisi zaradi večje potrebe po denarju bodisi zaradi umetnega podaljšanja statusa za potrebe fleksibilnejšega in dostopnejšega dela.

Vse več delavcev se je že sprijaznilo s prekarno obliko dela, ki lahko traja tudi več let, zato so spremembe v zakonodaji dobrodošle, saj tako vlivajo vsaj malo upanja v učinkovito preganjanje prekarnega dela. Kaj bo ta sprememba prinesla v praksi, pa bomo še videli.

S prekarnostjo se bori tudi Amadeja.

Vir slike: Delo