V preteklih tednih je prišlo do ponovne obuditve študentske iniciative Mi smo ŠDL. Iniciativa je bila zagnana ob koncu leta 2015 in aktivna dobro leto, v katerem so med drugim izvedli protestno akcijo ob otvoritvi kletnih prostorov v domu štiri. Anonimni pobudniki

in pobudnice pa so letos ponovno začeli opozarjati na aktualne problematike, s katerimi se soočajo prebivalke in prebivalci študentskih domov v Ljubljani.

Po celem semestru študija od doma plameni želja po vrnitvi v univerzitetna mesta in za mize predavalnic. Tudi situacija s študentskimi domovi v Ljubljani ostaja nespremenjena že od oktobra. Njihova vrata so za uporabo širši skupini študentov in študentk zaprta že več kot dva meseca. V petek je vlada napovedala ponovno odpiranje fakultet in študentskih domov, ko število aktivnih okužb pade pod 600. Sprejetje takšnega ukrepa ob nejasnem vodenju pandemije v državi ne vzbuja upanja, da se bo to zgodilo kmalu. Tako uspemo aktivacijo študentstva spremljati zgolj na družbenih omrežjih, edinem javnem prostoru, ki ga v teh razmerah lahko zasedejo. Eden od teh je tudi Facebook skupina iniciative Mi smo ŠDL, ki študentom in študentkam nudi platformo za povezovanje in izražanje mnenja.

Sama kratica ŠDL pomeni Študentski dom Ljubljana. Iniciativa Mi smo ŠDL tako že z imenom nakazuje, da so študenti in študentke tisti, ki gradijo skupnost in si ustvarjajo življenje v domovih. Tako imenovana uprava, ki vodi in upravlja z javnim zavodom, naj bi to počela z velikim posluhom za svoje stanovalke in stanovalce. Iniciativa Mi smo ŠDL je v istoimenski Facebook skupini v preteklem tednu zapisala, citiramo: »Očitno je, da se današnje študentsko bivanje najprej ureja po potrebah uprave ŠDL in ministrstva, šele nato po potrebah študentov.« Konec citata.

Ob ponovnem zaprtju v oktobru stanovalci in stanovalke torej niso ostali tiho. Njihove zgodbe so dosegle tudi širši medijski prostor. Študentski sveti stanovalcev Ljubljane, Maribora in Primorske so na vlado in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovili javno pismo, v katerem so med drugim zahtevali razširitev izjem za bivanje v domovih, podpisala pa sta ga tudi Študentski svet Univerze v Ljubljani in Študentska organizacija Slovenije. Ministrstvo se je na njihovo pobudo odzvalo s sestankom, ki je vključeval vse podpisnike in na katerem so presojanje o izjemah preložili na uprave študentskih domov in jih o tem tudi obvestili.

Gibanje v Facebook skupini, ki jo sestavljajo stanovalke in stanovalci domov v Ljubljani ter ostali angažirani mladi, trenutno poziva k izmenjavi izkušenj v obdobju zaprtja pa tudi glede običajnega življenja v domovih. V trenutni situaciji je namreč najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da uprava študentskih domov Ljubljana zavrača prošnje stanovalcev in stanovalk za bivanje v zavodu, ki ne spadajo med izjeme, kljub temu da jim je ministrstvo predalo moč individualne presoje.

Uprava ŠDL je tako že od novembra seznanjena s tem, da izjeme lahko obravnava individualno in za svoje stanovalce in stanovalke pokaže več razumevanja, kot ga je pokazala vlada. V preteklem tednu so se v skupini pojavile slike elektronskih sporočil, v katerih uprava ŠDL zavrača prošnje za bivanje v domu med zaprtjem s pojasnilom, da prosilci ne sodijo med izjeme. Med odgovori se je znašel tudi stavek »najlepša hvala za poslano«. Kot odziv na prošnjo za bivanje si tak odgovor težko razlagamo kot pritrdilen ali nikalen. Njihovi odgovori ostajajo nejasni in izmikajoči. Pomembno je dodati tudi, da o dejstvu, da je presojanje izjem postala njihova domena, stanovalk in stanovalcev niso obvestili. V čigavem interesu torej deluje uprava ljubljanskih domov?

Razlike pa se kažejo tudi med univerzitetnimi mesti. Študentski domovi na Primorskem in v Mariboru imajo denimo več posluha za stiske svojih stanovalcev in stanovalk. Takšne razlike v upravljanju domov težko razumemo, saj so vsi soočeni s podobnimi regionalnimi razmerami pandemije in imajo podana enaka navodila za ravnanje. Gibanje Mi smo ŠDL opozarja, citiramo: »Uprava vse od začetka epidemije do danes ni ponudila niti enega samega predloga ali pobude za ureditev trenutnega stanja v skladu s potrebami omenjenih študentov. Izostanek predlogov nazorno kaže na mačehovski odnos do prebivalcev, stanujočih v Študentskih domovih Ljubljana!« Konec citata.

Tudi vzpostavitev karantene v prostorih domov je bila do oktobra nemogoča. Uprava se je zaradi pobude ministrstva, da mora v zavodu zagotavljati tudi možnost karantene, nenadno odločila razseliti maloštevilne slovenske prebivalce in prebivalke doma 14, v katerem je vzpostavila dom za izvedbo karantene. Študenti in študentke na izmenjavi, ki naseljujejo večji del tega doma, pa so v njem ostali. Iniciativa je včeraj objavila pismo stanovalcev in stanovalk doma 14, v katerem prosijo za rešitev, ki bi hkrati omogočala oboje: ostati v lastnih sobah in preurediti vstop v dom, da bo izvajanje karantene možno. Kljub pozivu so se bili študenti in študentke primorani preseliti, tuji študenti pa so v domu ostali. Sicer pozdravljamo možnost izvajanja karantene v domovih, vendar ne na račun prisilnih preselitev. Čas za strateške priprave na jesen je bil poleti.

Na ustavno sodišče prihaja vse več pobud in pritožb na omejevalne ukrepe, ki so v veljavi. Med njimi najdemo tudi odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja. Ena od posledic ukrepa je bilo odlašanje z odprtjem šol s prilagojenim programom, ki jih vlada kljub odločbi ustavnega sodišča še ni odprla. Morda se med njimi znajde tudi del ukrepa o študentskih domovih, ki je zahteval začasno preselitev na stalni naslov.

Iniciativa je ob svojem nastanku naslavljala takrat pereči temi, kot sta sprememba sistema dežuranja in neobveščanje stanovalk in stanovalcev s strani uprave. Borila se je proti sprejetju trenutnega domskega reda, ki omejuje bivanje, in ga primerjala z bivanjem v dijaških domovih. Že takrat so opozarjali na diskreditacijo predstavnikov in predstavnic domov. Z naštetimi težavami pa se domovi soočajo še danes.

Skrb iniciative Mi smo ŠDL je upravičena. Poudarjajo, da so trenutne razmere le odraz upravljanja zadnjih nekaj let. Obujena iniciativa tako opozarja na slabo opremljenost prostorov, stopnjevanje varovanja, neracionalno potrošnjo študentskega denarja in birokratski odnos uprave do svojih stanovalcev in stanovalk. Nekaj vzporednic lahko povežemo že s preteklimi razlogi, zaradi katerih se je iniciativa sploh oblikovala.

Glavno sporočilo iniciative Mi smo ŠDL je, da naj študenti in študentke sami povedo, v kakšnem domu želijo živeti. Upravitelji domov jim morajo torej ponuditi možnost, da spregovorijo, a jim morajo hkrati tudi prisluhniti. Posledice odločitev uprave in ministrstva namreč nosijo študenti in študentke same. Obuditev iniciative lahko razumemo kot vpijoč glas več generacij, ki niso uslišane in ostajajo prezrte.

»Četudi nas je večina trenutno ostala doma, nam ni mar, v kakšne domove se bomo vrnili.« Konec citata. Zanimanje za bivanje v študentskih domovih narašča tudi zaradi vse bolj konkurenčnega najemniškega trga. To ne sme upravičevati dejstva, da je posluh za stanovalce in stanovalke z vsakim letom manjši. Mnogi se srečujejo z negotovostjo bivanja v glavnem mestu. Študentski domovi naj ostanejo priložnost za samostojno življenje in lajšajo študentsko bedo. Študentski domovi v Ljubljani bodo v drugem semestru zaprti za študente in študentke na izmenjavi. Pa bodo ostali zaprti tudi za nas?

»Sobe u študencu« in Radia Študent ne da vajenka Klara.