Študentski domovi so habitat različnih vrst študentk in študentov. V aktualni številki revije Na svoji zemlji lahko izveste, ali pripadate zeliščarkam, kvazi žurerkam, penzionerkam, maminim rožicam, muzikantkam, nomadkam, enigmam ali kvazi učenjakinjam. Ne zamudite!

Pred dvaindvajsetimi leti se je med študentkami, živečimi v študentskih domovih v Ljubljani, porodila ideja o izdajanju glasila, namenjenega stanovalkam študentskih domov. Ideja je prešla v dejanje in zaživelo je glasilo Na svoji zemlji. Ime glasila, sicer enako naslovu prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma iz sredine 20. stoletja, simbolizira osamosvajanje posameznice v času študentskih let, ko se ta poslovi od staršev in si v mali sobici v študentskem domu, ki si jo sicer deli še z eno osebo, oblikuje svoje gnezdece.

Glasilo, ki ga ustvarjajo stanovalke študentskih domov, izdaja Študentski svet stanovalcev: organ, ki zastopa pravice in interese bivajočih v študentskih domovih ter organizira razne dogodke, na primer v sklopu Majskih iger. Od začetka izhajanja revije je izšlo mnogo številk s široko paleto obravnavanih tematik, te pa se niso omejevale zgolj na dogajanje in življenje v študentskih domovih. V številkah, izdanih v tem desetletju, pa je vsebina precej zožena, ponavljajoča se in slepa glede aktualnih problematik, ki žulijo stanovalke oziroma študentke nasploh. 

Revija Na svoji zemlji je skozi leta doživela kar nekaj sprememb, tako v dolžini in številu izdanih številk na letnik kot tudi v vsebini. Prve številke so bile dolge le nekaj strani, že po nekaj letih pa so izhajale tudi po tri ali štiri revije na leto, v dolžini okoli trideset do štirideset strani. Od leta 2020 je produkcija strmo upadla, če je letnik sploh izšel – v letih 2021 in 2023 namreč ni bilo nobene številke – pa je imel le po eno številko. Izhajanje glasila je odvisno od finančnih sredstev, s katerimi razpolaga Študentski svet stanovalcev, pa tudi od interesa stanovalk in stanovalcev za sodelovanje pri pisanju prispevkov.

Skozi leta so stanovalke v glasilu brale najrazličnejše prispevke, o položaju študentstva in mladih v družbi, o vsakdanjem življenju študentk in študentov v domovih, na primer o predizpitnih žurkah ali tedenskem migriranju, strani so polnila besedila s področja kulturne produkcije, družboslovja, pa tudi glasbe. Poleg raznoraznih intervjujev, na primer s hišnikom študentskega doma, je v starejših številkah mogoče najti tudi poročanje in komentiranje takrat aktualnih političnih problematik, tako iz lokalnega kot tudi svetovnega konteksta. V rubrikah študentske novice ali aktualno študentsko so stanovalke in stanovalci lahko brali o spreminjanju sistema študentske prehrane, o prenovah v študentskih domovih, o bivanju na črno v domovih, o študentskem delu, pa še o veliko drugih zadevah, ki se tičejo študentk in študentov. Prispevki so se navezovali tudi na dogajanje znotraj študentskih organizacij, na primer poročanje o spornih projektih Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. 

V številkah, izdanih od leta 2020, pa se je vsebina nekoliko standardizirala, pojavljajo se večinoma ene in iste tematike, kot so poročila s pustovanj in domskih tekmovanj v prazničnem okraševanju, triki in napotki za preživetje v študentskih domovih, predstavitve Študentskega sveta stanovalcev in posameznih domov. V letošnji številki je bilo sicer nekaj prostora namenjenega zgodovini študentskih domov, s fokusom na razvoju Majskih iger, na bojkotu plačevanja stanarin konec osemdesetih let, pa tudi na razvoju alternativne scene in glasbe v domovih, pri čemer sicer vloga Radia Študent ni omenjena.

Novost v zadnjih letih predstavljajo tudi erotične zgodbe, a z leti upada tudi njihova kvaliteta. V zadnjih treh številkah beremo zgodbe o moških polténih nasladah, osredotočene okoli moškega užitka, medtem ko je užitek ženskih likov komajda omenjen. Te so v vlogi objekta moškega poželenja tudi zreducirane na njihovo zunanjo, vizualno podobo, kot se je recimo izrazil pisec naslednje zgodbe … »Lahkoten hod ravnih elegantnih nog se je zibajoče prelival v privlačne boke, ki v očeh moškega prezentirajo rodovitno plodnost pomurskih ravnic.« 

Ob zožanju nabora naslovljenih tematik in zatiskanju oči glede aktualnih študentskih problematik se pojavlja vprašanje, ali so tovrstne spremembe posledica pomanjkanja interesa stanovalk, ali pa je to posledica odločitve uredništva, ki daje prednost zabavnim, razvedrilnim tematikam. 

Odgovor na to vprašanje smo našle ob pogovoru z namestnikom predsednika Študentskega sveta stanovalcev, saj se je izkazalo, da uredništvo glasila v zadnjih letih večinoma sámo določa nabor tematik, ki bodo tvorile vsebino, nato pa preko ožjega kroga, torej poznanstev, pridobiva piske prispevkov. Študentski svet stanovalcev ne izda nobenega javnega poziva k sodelovanju pri snovanju glasila, na katerega bi se lahko odzvale vse stanovalke domov. Naslavljanje aktualnih problematik bi lahko tako spodbudili z vabilom širše množice študentstva k sodelovanju. Sami pa bi lahko glasilo, katerega izvodi dosežejo vse študentske domove, uporabili kot medij ozaveščanja stanovalk o aktualnem dogajanju v domovih, recimo o tem, da v javnem zavodu od avgusta lani še vedno niso uspeli izvoliti novega direktorja, katerega službo trenutno opravlja vršilec dolžnosti, ali pa o tem, da imajo zaradi nedavne spremembe sestave zavoda stanovalke in stanovalci v najvišjem odločevalskem organu še manj glasu. 

Ker k sodelovanju torej niso pozvane vse stanovalke študentskih domov, ne moremo z gotovostjo trditi, da je ožanje vsebin in odsotnost aktualnih študentskih problematik v glasilu posledica pomanjkanja interesa. Ta trditev konec koncev služi tudi kot reprodukcija stereotipne predstave o študentski populaciji, ki zgolj uživa in žura, do problematik, ki jih tudi neposredno zadevajo, pa ostaja neopredeljena. Če pa je interes po naslavljanju problematik med študentstvom res majhen, lahko spodbujanje vključevanja takšnih vsebin med študentarijo v domovih spodbudi razmišljanje in debato o vsebinah, eventualno pa tudi interes za angažiranje in sodelovanje pri pisanju glasila. 

Dokler bo revija omejena na vlogo razvedrila in bodo v njej prisotne večinoma vsebine s področja zabave v študentskih domovih, bo namesto pripomočka za ozaveščanje, kritično mišljenje in spodbujanje debate, primerna zgolj kot branje na WC-školjki.

Spremljevalna slika je delo avtorice prispevka. Za podlago je uporabljena slika Reading on toilet.