NA ŠOU NIČ NOVEGA
Prišel je tisti čas leta, ko ljubljanska študentka organizacija sprejema proračun za naslednje leto. Prejšnjo sredo je na 21. redni seji Študentskega zbora potekalo prvo branje proračuna, drugo branje in potrditev bosta potekala ta četrtek. Postavke namenjene nekaterim dejavnostim organizacije so bile znane že nekaj dni prej in jasno nakazujejo, kam se nagibajo večinski interesi vodstva organizacije.
Seveda v to nedvomno spada tudi postavka za Zavod Radio študent, od katerega se ŠOU po ideloški ograditvi počasi ograjuje še finančno. Njihova vizija predvideva postopno finančno osamosvojitev zavoda, sredstva pa raje namenjajo novim, napol propadlim projektom, kot je tako zvani Študentski kampus. Enako simptomatičen je tudi besednjak direktorja Andreja Klasinca, ki organizacijo ŠOU označuje s »firmo«, »osebo zasebnega prava, ki se financira z zasebnimi sredstvi«, revizijo pa izenačuje samo z dodatnim in nepotrebnim stroškom.
Če že zunanja opozorila in pritiski na sporno delovanje organizacije naletijo na gluha ušesa in cinično zaničljive odgovore, bi rešitev morda pomenila notranja reorganizacija. Na tej se, kljub obljubam in ustanovitvi delovnega telesa za reorganizacijo v letu 2015, ni zgodilo nič, ne moremo pa spregledati tudi dejstva, da je ob trenutnem modusu operandi vsako upanje na katarzo več kot utopično.
Če se vrnemo nazaj na poročilo iz sredine seje oziroma prvega branja proračuna za leto 2016. Ta bo znašal dobre štiri milijone sredstev oziroma kar milijon več kot letošnji proračun. Povečanje sredstev gre pripisati predvsem povečanju koncesijskih dajatev in vključitvi prihodkov z naslova Zakona o uravnoteženju javnih financ. Ta se izračunava na višino koncesijske dajatve v preteklem letu, kar v letošnjem proračunu znese dodatnih pol milijona evrov prihodkov. Proračun je predstavil Rok Likovič:
Predlog proračuna je predstavil predsednik organizacije Rok Likovič, ki je obenem tudi zatrdil, da so postavke v petindevetdesetih odsotkih enake kot v letošnjem letu. Izjema je seveda tako imenivani Kampus. Investicija v projekt se nadaljuje še v prihodnjem letu, zato se mu tudi letos namenja velik delež sredstev pojasnjuje predsednik Liković:
Za Kampus je tako v letu 2016 iz proračuna ŠOU namenjenih več kot milijon evrov sredstev. Zavod Socialni inkubator študentski kampus je po besedah poslanca Jureta Novaka poslal obrazložitev postavk na štirih straneh, kar se za zavod, ki dobi tako velik delež sredstev, gotovo ne spodobi. Ob tem se ponovno postavi vprašanje, ali ima tako zvani Kampus oziroma njegov direktor Bojan Kurež sploh kakšen pravi finančni načrt za delovanje v naslednjem letu.
Odgovori na to vprašanje so bili nejasni že ob otvoritvi na začetku študijskega leta. Če ob bok temu gromozansko financiranemu projektu postavimo nepridobitno dejavnost, kot je Radio Študent, situacija postane dokaj smešna. Tako kot ŠOU ni utemeljil milijona sredstev za Kampus, ni uspel resnično obrazložiti zmanjšane postavke za delovanje radia. Ta letos dobi 150.000 evrov.
Predsedstvo ŠOU najverjetneje namerno ignorira dejstvo, da medij zahteva mnogo več sredstev kot preostanek zaenkrat še neprivatiziranih zavodov ŠOU, ki so povečini tržno usmerjeni. Zavodu Kersnikova so letos namenili 90.000 evrov in 30.000 evrov za sanacijo, ŠOU Športu skupaj s projektom Tek na grad 40.000 evrov in tako dalje. Večina preostalih zavodov se ukvarja predvsem s pridobitno dejavnostjo.
Zavod Kersnikova denimo oddaja klubske prostore K4, zavod Kampus pa oddaja prostore na Pivovarniški in hkrati prireja komercialne žure. Tako deluje tudi Kampusu pripojena Študentska menza, ki je subvencionirana s strani države, pa tudi s ŠOU v Ljubljani. Dvojna subvencija je tako dovolj ugodna za privatno podjetje, ki v menzi ponuja obroke, študentom pa nato ponuja obroke po znižani ceni. Na to je opozoril tudi poslanec zbora Jure Novak, ki je na srečanju podal tudi druge pripombe na predlog proračuna in se s tem dotaknil še drugih milo rečeno neprimernih praks za študentsko organizacijo.
Od proračuna se nekoliko odmaknimo k vprašanju nujno potrebne reorganizacije Študentske organizacije, ki ga je prav tako načel poslanec Jure Novak. Ta je opisal premike na tem področju v letu 2015 in vsi poslanci so se strinjali, da se na pobudi v iztekajočem se letu ni delalo kaj preveč. Seveda je prišlo do nekaterih nesloglasij pri razpravljanju o predlogih in njegovih zavrnitvah, a se zaradi nerelevantnosti področja v odnosu do proračuna o reorganizaciji ni več razpravljalo. Slišali smo samo zagotovilo predsednika organizacije, da bomo v prihodnjem letu res doživeli etični kodeks organizacije.
Prav tako se je na seji razvnela razprava o dostopu poslancev do nekaterih dokumentov. To in seveda že omenjeni besednjak direktorja Klasinca pa kažeta ravno nasprotno sliko temu, čemur so poslanci v prej predstavljeni resoluciji namenili posebno pozornost. Andrej Klasinc ŠOU razume kot podjetje, ki mora, sodeč po razdelitvi postavk za delovanje nekaterih zavodov za leto 2016, dati prednost tržno usmerjenim pridobitnim dejavnostim.
Kje v vsem tem še ostane prostor za študentske interese, za avtonomne in nepridobitne projetke in dejavnosti; kako lahko ljudje, ki na študentsko organizacijo gledajo kot na podjetje, razdeljujejo sredstva iz koncesijskih dajatev ter drugih javnih virov? Seveda so določeni projekti ŠOU vredni pohvale, saj spodbujajo družbeni razvoj in gojijo vrednote napredne družbe. A žal so vse bolj potisnjeni na stran na račun investicij v nepremičninske špekulacije in vlaganja v zavode z dvomljivimi dejavnostmi. ŠOU de facto postaja podjetje, v katerem javni denar prehaja v zasebne žepe:
Dodaj komentar
Komentiraj