Nastajajoči študentski TEŠ 6: 1. branje proračuna ŠOU
Lokacija Študentskega kampusa (KLIK)
V četrtek je na ŠOU v Ljubljani potekala tretja redna seja Študentskega zbora. Glavna točka dnevnega reda je bila namenjena prvemu branju predvidenega proračuna organizacije za leto 2015. Proračun ŠOU v Ljubljani sicer predstavlja ključen vir financiranja številnih zavodov in stalnih dejavnosti, ki delujejo pod okriljem omenjene organizacije.
Sprejemanje proračuna je sicer razdeljeno na dve branji - na prvem se Študentski zbor seznani z okvirno razporeditvijo sredstev. Ob morebitnih pomislekih lahko poslanci zbora od predsedstva zahtevajo popravke in dopolnitve, ki jih nato obravnavajo na drugem branju. Po dveh sejah je proračun ŠOU v Ljubljani tudi dokončno potrjen.
Študentski funkcionarji sicer trdijo, da je letošnji proračun zaradi vnovičnega nepredvidenega izpada sredstev na žalost zopet naravnan varčevalno. Tokratni proračun naj bi bil, sodeč po besedah predsednika predsedstva ŠOU v Ljubljani, Roka Likoviča med najnižjimi v zgodovini organizacije:
Letošnji proračun je sicer težak slabe 3 milijone evrov. Na prvi pogled je navkljub povišanju prihodkov z naslova sredstev koncesijskih dajatev, za 200.000 evrov skromnejši od prejšnjega leta. Vendar stvari vendarle niso tako enoznačne. Predsedstvo tokrat denimo med prilivi zavestno ni upoštevalo pol milijona evrov sredstev, ki jih pričakuje z naslova ZUJF-a.
Do teh sredstev je ŠOU v Ljubljani upravičen, v kolikor sredstva, ki jih Študentska organizacija prejme, ne dosegajo 80 odstotkov proračuna iz leta 2011. Poleg tega so bila v lanskoletnem proračunu med prihodki upoštevana tudi enkratna sredstva z naslova študentske prehrane, ki jih je predsedstvo v celoti izkoristilo za granjo študentske menze.
Predsedstvo kljub temu vztraja, da so manjši prilivi z naslova najemnin odigrali ključno vlogo pri zmanjšanju obsega proračuna. Prav zaradi tega je Rok Likovič zatrdil, da se letos pri pripravi proračuna ni mogel izogniti ponovnim proračunskim rezom, ki jih bodo najbolj občutili zavodi ŠOU vLjubljani:
Sestava proračuna ŠOU v Ljubljani za leto 2015 je bila v mnogih pogledih lažja od tiste iz preteklega leta. Letos se je denimo povišal priliv koncesijskih dajatev, ki predstavljajo glavni del financiranja ŠOU v Ljubljani. Poleg tega je predsedstvo razbremenjeno tudi mnogih obveznosti, saj so s plačilne liste seveda izbrisani tudi vsi v prejšnjem mandatu privatizirani ali ukinjeni zavodi. Vendar to nikakor ne pomeni, da je zato za ostale namenjeno več denarja, prej nasprotno.
Tako denimo v novi sestavi proračuna ni več predvidenih visokih izdatkov za sedaj že nekdanji zavod Študentska založba. Predsedstvo namreč založniški dejavnosti tokrat namenja zgolj pičlih 4000 evrov, ki bo v celoti porabljenih za organizacijo Dnevov poezije in vina. Varčevati nameravajo prav tako pri zavodu Kersnikova, Radio Študent in Socialnem Inkubatorju. Radio Študent je v tokratnem proračunskem predlogu dobil zgolj 137.000 evrov, kar predstavlja 43.000 evrski rez!
Morda omenimo kot zanimivost: že v preteklem letu so funkcionarji kot primerno številko za financiranje Radia Študent navajali med 130.000 in 140.000 evri. Zgodovinsko gledano je letošnjih 137.000 evrov najnižja vsota, ki jo misli ŠOU v Ljubljani nameniti za delovanje zavoda Radio Študent. Zaradi tega pa je ogroženo delovanje in avtonomija medija, ki ga pravkar poslušate. Tako so letos le izpolnili svoje prerokbe. Morda bo najbolje če se spomnimo besed, ki jih je na prvem branju proračuna ŠOU v Ljubljani pred slabim letom izrekel takratni minister resorja ŠOVZ, Andrej Bole. Le hipno omenimo, da je Bole sicer letos kandidat za dobro plačano direktorsko mesto Študentske svetovalnice:
Vendar slika za vse deležnike v proračunu ŠOU v Ljubljani vendarle ni tako črna. Zavod ŠOU šport ima v tokratnem proračunu predvidenih 30.000 evrov, kar je, zanimivo, največ po letu 2010. Prav tako se lahko z dobrim izplenom z naslova tokratnega proračuna lahko pohvali zavod Študentska menza. Obroka v Indeksu na Kersnikovi tako ne subvencionira le država, temveč, v luči zagotavljanja čim nižje cene, tudi ŠOU v Ljubljani. Le tako lahko namreč privatno podjetje, ki tam ponuja obroke posluje tržno in sočasno ponuja zahtevano ceno obroka.
Povišanje sredstev pa se očitno obeta tudi administraciji. Predsedstvo je denimo predvidelo precejšno likvidnostno okrepitev resorja za Mednarodno sodelovanje. Resor, ki ga vodi Juš Dobnikar, sicer v prejšnjem mandatu znan kot soorganizator kontroverznega projekta ŠOU gleda v Svet Kanada 2013, bo okrepljen z več kot 13.000 evri. Navkljub deklerativnemu manjku sredstev so pri ŠOU v Ljubljani letos ustanovili tudi popolnoma nov resor za Komuniciranje in razvoj in mu v tokratnem proračunskem razrezu namenili 47.000 evrov.
Poleg tega ima v proračunu za svoje dolovanje sredstva rezervirana tudi novo ustanovljena funkcija varuha študentskih pravic. Naloga varuha je sicer preusmerjanje prošenj in vprašanj študentov, ki zadevajo študentske pravice na različne resorje in službe ŠOU v Ljubljani. Za to težaško delo je v letošnjem varčevalno usmerjenem proračunu predvidenih 6000 €, medtem se očitno manj pomembnemu resorju za študijsko problematiko jemlje skoraj 2000 evrov.
Še vedno poslušate oddajo Kaj pa univerza na valovih Radia Študent. Letošnji proračun ŠOU v Ljubljani je po besedah njegovih ustvarjalcev resda usmerjen varčevalno, a v isti sapi dodajajo, da bo ŠOU v ljubljani z naslednjim letom zagnala eno svojih najambicioznejših investicij v svoji zgodovini. Gre za investicijo v megalomanski projekt, poimenovan Študentski kampus. Projekt predstavlja, sodeč po zagretosti predsedstva in direktorja, paradnega konja ŠOU v Ljubljani.
Lokacija nastajajočega Kampusa je predvidena v neposredni bližini Pivovarne Union na Celovški cesti, tik ob železniški progi. Kljub trditvam, da gre za elitno lokacijo, ki je le lučaj stran od strogega centra mesta, je kampus dejansko postavljen v eno izmed ljubljanskih industrijskih območij (klik). Kompleks, sestavljen iz več ogromnih objektov, se bo raztezal na več kot 5500 kvadratnih metrih. Na seji Študentskega Zbora je projekt v celoti predstavil kar sam direktor ŠOU v Ljubljani, Andrej Klasinc:
Obseg načrtovanega kampusa je milorečeno ogromen. Poleg ureditve nekaj že obstoječih stavb na samem zemljišču bo ŠOU v ljubljani financirala tudi postavitev novogradenj. Znotraj kampusa načrtujejo postavitev nove, doslej največje študentske menze, diskont, čitalnico, prostor za kulturo in zdravo hitro prehrano in vse ostalo. Morda vam opis Klasinca pomaga pri predstavi megalomanske obsežnosti načrtovanega projekta:
Najbolj zanimiv je pri projektu novega študentskega kampusa zagotovo načrt financiranja. ŠOU namreč vsaj v obstoječem proračunu ni niti z besedo omenil skoraj milijonske investicije kot posebne proračunske postavke. Prvo fazo projekta bodo tako financirali kar iz obstoječega zneska, sicer namenjenega amortizaciji. 236.000 evrov je namreč vsako leto rezerviranih za nujna popravila in posodobitev opreme ŠOU v Ljubljani.
Iz povedanega sicer ni popolnoma jasno, ali so aktualna dela na območju kampusa ravno tako financirana iz sklada za amortizacijo, ali gre za kakšne druge vire. Direktor kljub stalnemu govoričenju o pomembnosti in gromozanskosti projekta namreč ni uspel predstaviti ne finančnega ne gradbenega načrta kampusa. Prav tako za omenjenih 11 objektov sploh še ni jasne vsebine in namembnosti. Zakaj omenjenega izdatka ni v proračunu, Andrej Klasinc:
Predsedstvo in Klasinc načrtujejo namreč za realizacijo projekta najeti kredit, ki bo zagotovil vsa potrebna likvidnostna sredstva. Zaenkrat je dogovarjanje o posojilu še na začetni točki, zato ni znano po kakšnih pogojih se bo ŠOU v Ljubljani zadolžil, niti kolikšen bo končni znesek dolga, a po zagotovilih naj bi bil manjši od milijona evrov. Kljub temu Andrej Klasinc v tem ne vidi nikakršne bojazni in proces najema milijonskega kredita opiše kot primer popolnoma vsakdanje pakse:
Vzdrževanje Študentskega Kampusa pa seveda, zavoljo njegove velikosti in obsega, ne bo ravno najbolj poceni. Vse dejavnosti ki jih namerava ŠOU v Ljubljani organizirati znotraj načrtovanih prostorov, bodo tako morale tudi pristaviti svoj lonček k izpeljavi projekta. Kampus zato ni zamišljen kot neprofitna investicija ŠOU v Ljubljani, ampak prej nasprotno.
Kompleks naj bi tako z naslova lastnega delovanja pokrival svoje operativne stroške. Sredstva bodo pridobivali s pobiranjem tržnih najemnin, ki bi jih morali plačevati uporabniki prostorov. O študentsko-tržni namembnosti kampusa, Andrej Klasinc:
Zadnja točka dnevnega reda tretje redne seje Študentskega zbora je bila sprememba akta o ustanovitvi Radia Študent. Prav razprava pri omenjeni točki je pokazala, da je Študentski zbor v trenutni sveži povolilni sestavi še precej amaterski. Direktor zavoda Radio Študent, Tomaž Zaniuk, je denimo povabilo na sejo prejel le nekaj ur pred njenim samim začetkom. Predlog o spremembi akta Radia Študent je sicer predstavil novopečeni poslanec skupine Povezani, Matic (Sotler ) Markovič:
Predlog Povezanih je nastal v luči nedavnega vstopa Univerze v Ljubljani v soustanoviteljstvo Zavoda Radio Študent. Poleg drastičnega nižanja sredstev zavodu, je poslanska skupina namreč mnenja, da z novo ureditvijo študentski funkcionarji oz. predsedstvo izgublja svoj vpliv znotraj sveta zavoda. Pri tem so izpostavili, da je ŠOU v Ljubljani edini vir financiranja Radia Študent. Morda bi bilo najbolje, da prisluhnemo, kaj je na račun njihovega predloga in njihovih očitkov radiu imel za povedati direktor zavoda Radia Študent, Tomaž Zaniuk:
Če torej na hitro strnemo vse vtise iz prvega proračunskega branja, je samopoimenovana vlada študentske enotnosti zagotovo enotna v neodgovornosti. Ogromni investicijski načrt bo, sodeč po vseh izjavah študentskih funkcionarjev, poleg sedanjega močno obremenili tudi prihodnje proračune ŠOU v Ljubljani. Prav zaradi tega bo morala ŠOU v Ljubljani najverjetneje varčevati pri svojih stalnih dejavnostih in zavodih tudi v prihodnosti. Žal očitno med trenutnimi prioritetami študentskih funkcionarjev očitno ni delovanje zavodov, kot je Radio Študent.
Najbolj bizarno je prav to, da bodo na račun nepotrebne investicije trpele prav omenjene dejavnosti, zaradi katerih ŠOU v Ljubljani sploh obstaja. Investicija v kampus se bo začela že v začetku prihodnjega leta, zanjo pa predsedstvo javnosti še ni predložilo niti jasnih finančnih, kaj šele gradbenih načrtov. Iz kuhanja tovrstnih scenarijev pa, kot vemo iz drugih primerov te sorte, ni prišlo še čisto nič dobrega. Celotni seji lahko sicer prisluhnete v oddaji Indoktrina, danes ob polnoči.
Ena izmed zgradb bodočega študentskega kampusa:
Pogled izpred vhoda študentskega kampusa:
Trenutna notranjost kampusa:
Dodaj komentar
Komentiraj