Dragi poslušalci, spoštovane poslušalke, po dveh tednih predaha je znova na sporedu ŠOUvizor, oddaja o ljubljanski študentski politiki. Tokrat nadaljujemo s poročilom sprejemanja slab milijon evrov težkega rebalansa proračuna Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.

Poslanci so na nedavni 14. redni seji Študentskega zbora sprejeli rebalans, ki bo organizacijski proračun s slabih treh milijonov povečal na slabe štiri milijone evrov. Poglejmo, kako so si študentski funkcionarji razdelili bogato pogačo. Vsi resorji ŠOU v Ljubljani, z izjemo resorja ŠOVZ (dodan popravek), so z rebalansom pridobili nova sredstva, a sam smoter in nadzor nad porabo sredstev pri projektnih vsebinah sta večkrat vprašljiva. Resor za obštudijske dejavnosti bo tako z rebalansom poplačeval svoje že izpeljane projekte. Mesec kulture se je na tak način podražil s prvotnih 8.000 na 12.000 evrov, smučarski zaključki pa s 5.000 na 9.000 evrov.

S podobnimi težavami z razlago porabe sredstev se sooča resor za mednarodno sodelovanje, ki ga vodi Juš Dobnikar. Resor namerava za delovanje svoje ESN pisarne porabiti 11.100 evrov. A žal istočasno ne znajo najbolje pojasniti, za kaj točno bodo sredstva sploh namenili. Prisluhnimo dialogu med poslancem Študentske Iskre Juretom Novakom in svetovalcem Kristjanom Schulzom, ki nam pomaga razumeti absurdnost celotne situacije:

Izjava dostopna v prispevku

Precejšnji dvig sredstev si obeta tudi administrativno-svetovalna ekipa predsednika Roka Likovića. Predsedstvo bo namreč za honorarje svojih članov, torej predsednika organizacije in njegovih šestih svetovalcev, namenilo 114.000 evrov, 15.000 evrov več kot v prvotnem proračunu. Uvodoma zato prisluhnimo predsedniku organizacije Roku Likoviću, zakaj predsedstvo potrebuje dodatna sredstva:

Izjava dostopna v prispevku

Osrednja tema tokratnega rebalansa proračuna je bil vnovič problematičen odnos študentskih funkcionarjev do specifičnih neprofitnih dejavnosti ŠOU v Ljubljani. Zavod Radio Študent je v letošnji vladi študentske enotnosti potegnil najkrajšo. Predsedstvo za delovanje najstarejše največje alternativne ter neodvisne radijske postaje v Evropi namenja zgolj 187.000 evrov. Napram lanskoletnemu, podobno visokemu proračunu ŠOU Radiu Študent namenja 66.894 evrov manj sredstev. Po ocenah direktorja ŠOU Andreja Klasinca naj bi znesek zadostoval za preživetje radijske postaje. Predsednik Rok Liković direktorju pritrjuje ter varčevanje utemeljuje s sledečimi besedami:

Izjava dostopna v prispevku

Višino financiranja Radia Študent je torej arbitrarno določil kar direktor ŠOU Andrej Klasinc, ki meni, da zavod lahko preživi s 187.000 evri letne dotacije. Pri tem se Klasinc sploh ni obrnil na direktorja zavoda Radio Študent. Iz ŠOU zavodu Radio Študent prav tako niso poslali predloga proračuna, kar je bila do sedaj ustaljena procesna praksa. Morda bi bilo ob vsem tem najbolje spomniti na besede Klasinca z 12. redne seje Študentskega zbora, ki lepo orišejo, kako vidi vlogo in smoter delovanja zavodov ŠOU v Ljubljani:

Izjava dostopna v prispevku

Navkljub temu, da ŠOU očitno nima dovolj denarja za financiranje svojih neprofitnih dejavnosti, se za nekatere predsedstvu očitno bolj zanimive projekte najde denar. Zgolj v letošnjem letu bodo študentski funkcionarji projektu Študentski kampus neposredno namenili dober milijon evrov. Poleg tega so za nameček upravljanje kampusa prepustili Zavodu Socialni inkubator Študentski kampus, ki v tokratnem rebalansu dobiva dodatnih 95.000 evrov.

A to še ni vse. Za dokončanje prve faze projekta bodo v ŠOU morali najeti kredit. Navkljub temu, da so poslanci prejeli dokument »Načrtovana likvidnost ŠOU«, se očitno niti predsedniku Likoviću niti direktorju Klasincu ni zdelo pomembno poslancem predstaviti njegove vsebine.

V likvidnostnem načrtu študentski funkcionarji predvidevajo polmilijonski kratkoročni kredit, ki bo omogočil premostitev likvidnostnih težav ŠOU zaradi investicije v Študentski kampus. Na poslansko vprašanje, kaj natančno pomeni postavka »zunanje financiranje za dobo 12 mesecev«, je Liković odgovoril s sledečimi besedami:

Izjava dostopna v prispevku

S tem zaključujemo tokratni ŠOUvizor. Medtem ko se v proračunu, ki je mimogrede po velikosti sredstev primerljiv z lanskoletnim, za določene dejavnosti najdejo milijonski zneski, so neprofitne ter nepridobitne dejavnosti ŠOU-a obsojene na životarjenje. A to očitno večine študentskih poslancev ne moti. V Študentskem zboru, ki je postal lepo utečen glasovalni stroj vlade študentske enotnosti, so namreč rebalans proračuna sprejeli z veliko večino.