Študentski poslanci so se pretekli torek sestali na 13. redni seji. Tokrat so se predstavniki študentov seznanili z dvomesečnimi poročili predsedstva in vseh stalnih dejavnosti ŠOU v Ljubljani, poleg tega pa jim je vlada študentske enotnosti predstavila osnutek rebalansa proračuna.

Najprej poglejmo nekatere poudarke preteklega dvomesečnega dela vlade. Minister resorja za socialo in zdravstvo, Klemen Mesarec, je poslancem predstavil potek že zaključenega projekta Mesec sociale in zdravstva ter nekatere ostale aktivnosti resorja, kot je bila na primer podpora skupini, ki se bori proti neplačanim pripravništvom. Poleg tega so na resorju organizirali tudi vrsto javnih tribun na temo perkarnega dela, socialnega podjetništva in prohibicije konoplje.

Ministrica resorja za študijsko problematiko, Ana Belčič, je izpostavila, da so v preteklih dveh mesecih uspeli javnost opozoriti na problematiko ukinjanja izpitnih rokov s strani Univerze v Ljubljani. Resor je skupaj z Radiem Študent organiziral snemanje različnih predavanj profesorjev na fakultetah. Belčič je obljubila tudi obnovo portala Študijska literatura, ki bi študentom omogočil izmenjavo študijskega gradiva preko spleta.

Nekoliko manj vsebinski, a zato toliko zanimivejši kronološki pregled dvomesečnega dela, je poslancem predstavil svetovalec ministra resorja za mednarodno sodelovanje, Kristijan Schulz. Prisluhnimo, kakšne so bile aktivnosti resorja za mednarodno sodelovanje v zadnjih dveh mesecih:

Izjava dostopna v prispevku

Ob povedanem omenimo kot zanimivost: za delovanje resorja za mednarodno sodelovanje predsedstvo namenja skupno 64.100 evrov, po letošnjem rebalansu pa je zanj predvidenih 72.100 evrov sredstev. Sledila je še predstavitev resorja za obštudijske dejavnosti, ki ga vodi minister Rok Petrič. Resor skrbi za protočasne dejavnosti študentov, pri tem pa vsebinsko v dobršni meri posnema prej omenjeni resor za mednarodno sodelovanje. Petrič se je poslancem tako pohvalil, da so uspešno izpeljali smučarski zaključek ter organizirali Mesec kulture:

Izjava dostopna v prispevku

A nekateri predstavniki študentov so nad Petričevo predstavitvijo izrazili pomisleke. Poslanec Janoš Ježovnik iz filozofske fakultete je ministra vprašal, kako je možno, da je v rebalansu proračuna prišlo do nepredvidene podražitve dveh že izvedenih projektov. Smučarski zaključki in Mesec kulture sta se namreč podražila vsak za 4000 evrov, slednji za tretjino, Smučarski zaključki pa kar za polovico prvotno predvidenega zneska. Petrič je poslancu odgovoril s sledečimi besedami:

Izjava dostopna v prispevku

Sledila je obravnava osnutka rebalansa proračuna ŠOU v Ljubljani. Predsednik organizacije, Rok Liković, je poudaril, da je letošnji rebalans višji od pričakovanega zaradi manjšega upada količine študentskega dela, kot so pričakovali. Dohodkov naj bi tako bilo manj za zgolj 4 odstotke, kar je veliko bolje od prvotnih pesimističnih napovedi 15-odstotnega padca prilivov. Liković je bil nad slabim milijon evrov težkim rebalansom vidno zadovoljen:

Izjava dostopna v prispevku

Liković je poslancem nadaljeval s predstavitvijo rebalansa po posameznih točkah. Predsedstvo bo sredstva za svoje lastne honorarje povišalo za 23.000 evrov, močno kapitalsko injekcijo bodo dobili tudi nekateri zavodi in stalne dejavnosti. Kot smo že poročali, ŠOU letos financira tudi dejavnosti, ki niso pod njegovo pristojnostjo. Ena izmed takšnih je športna zveza Univerze v Ljubljani, ki jo vodi nekdanji visok funkcionar ŠOU, Zvjezdan Mikić. Po trenutnem osnutku rebalansa si lahko obeta 10.000 evrov, kar skupno znaša 20-odstotno povišanje sredstev.

Športne dejavnosti očitno tudi sicer predstavljajo prioriteto trenutnemu predsedstvu, saj v rebalansu predvidevajo eno izmed najvišjih postavk za zavod ŠOU Šport v zgodovini obstoja organizacije. A sodeč po besedah Likovića je financiranje športa in z njim povezanih dejavnosti za ŠOU sila pomembno:

Izjava dostopna v prispevku

A vsi zavodi znotraj družine ŠOU vendarle niso dobili tako velikodušne odmere sredstev v predlogu rebalansa. Najstarejša in največja študentska radijska postaja na svetu in okolici bo po predlogu predsedstva dobila 187.000 evrov, kar je najnižja dotacija s strani ustanovitelja do zdaj.

Poslušalcem zgolj ponudimo referenčno primerjavo: toliko sredstev je Radio Študent od ŠOU prejel v lanskoletnem podobno visokem proračunu pred samim rebalansom. Skupno študentski funkcionarji radijski postaji namenjajo 25 odstotkov manj denarja. Radio Študent je tako letos zavod, od katerega vlada študentske enotnosti zahteva največje zategovanje pasu. A predsedniku Roku Likoviću se to ne zdi sporno, nasprotno, predlagan znesek se mu zdi ravno pravšnji:

Izjava dostopna v prispevku

Sledila je razprava o predlaganem proračunu. Glavna dilema se je izkazala pri 300.000 evrov vredni postavki za Študentski kampus, ki že od samega začetka nima enotne proračunske postavke. Liković je v kratkem odgovoru pojasnil, da so sredstva za kampus določena in sprejeta v tej višini ter se elegantno izognil odgovoru, zakaj največja investicija ŠOU v Ljubljani nima samostojne proračunske postavke:  

Izjava dostopna v prispevku

Na Likovića je poslanec Študentske Iskre Jure Novak naslovil še vprašanje, ki se je navezovalo na vsebino sicer nepredstavljenega dokumenta, imenovanega »Načrtovana Likvidnost ŠOU 2015-2016«. V njem je vključena postavka »Zunanje financiranje za dobo 12. mesecev« v enkratni višini 500.000 evrov. Liković na poslančevo vprašanje ni znal odgovoriti, saj naj bi odgovor na to vprašanje poznal le direktor organizacije Andrej Klasinc, ki pa na seji ni bil prisoten. Najverjetneje gre za pol milijonski kredit oziroma kreditno linijo, s pomočjo katere namerava vodstvo dokončati prvo fazo investicije v kampus. A za več o tem bodo poslanci in ostala zainteresirana javnost morali počakati do naslednje seje.

S tem zaključujemo tokratni ŠOUvizor. Študentski funkcionarji v trenutnem predlogu proračuna očitno neprofitnim dejavnostim ŠOU navkljub zadostnim siceršnjim sredstvom namenjajo najmanj sredstev v zgodovini organizacije. Po drugi strani dejavnosti bivših funkcionarjev pridobivajo sredstva, sočasno pa se brez kakršnegakoli vprašanja izdatno kapitalizira že izvedene projekte. Iz varčevanja so seveda izvzeti tudi honorarji administracije.

Proračun ŠOU nam jasno razkriva trenutne prioritete vlade študentske enotnosti: medtem ko denarja za šport, masaže, plače funkcionarjev, smučarske zaključke in skrivnostno milijonsko investicijo brez samostojne proračunske postavke očitno ne manjka, so nekatere druge neprofitne dejavnosti vnovič prisiljene v doslej najhujše zategovanje pasov. Prisluhnite nam čez dva tedna, ko se bomo v posebni oddaji podrobneje dotaknili vseh aktivnosti ljubljanske študentske organizacije in študentskih funkcionarjev.