PRILOŽNOSTNI POSLOVODNI SINDIKAT

Seje študentskega zbora postajajo vse bolj zanimive. Na zadnji, 20. redni seji so poslanci Študentske organizacije Univerze v Ljubljani razpravljali o referendumski pobudi Radia Študent oziroma se z njo uradno seznanili s strani njihovega zavoda, potekalo je ponovno glasovanje o novih članih Razsodišča ter predstavitev problematike deložiranih študentov pod točko razno, ki je zanetila precej dinamično razpravo ter ponovno odprla vprašanje o vlogi študentske organizacije.

Najprej so poslanci ponovno glasovali o novih članih Razsodišča ŠOU. Spomnimo: zaradi proceduralnega nesporazuma so bili vsi trije kandidati, ki jih je predlagal mentor Razsodišča, profesor Saša Zagorc s Pravne fakultete, zavrnjeni. Mentor se ni odločil predlagati novih, zato so študentski poslanci ponovno glasovali o primernosti kandidatov Valentine Golobič, Anite Lulič in Patricija Mačka.

A neljubih zapletov okoli Razsodišča še vedno ni konec. Na seji je poslanec iz vrst opozicijske Iskre, Jure Novak, opozoril vse prisotne, da je Valentina Golobič v svojo motivacijsko pismo zapisala, da želi pisati obtožnice. Pisanje slednjih ni v pristojnosti razsodišča, pač pa tožilstva. Zaradi tega vsebinskega zdrsa kandidatke se je njenega imenovanja večina študentskih poslancev vzdržala, Valentina Golobič zato ni bila imenovana na mesto razsodnice ŠOU v Ljubljani.

Sledila je predstavitev referendumske pobude Radia Študent. Če smo v preteklem ŠOUvizorju govorili o nenavadnem ograjevanju študentskih funkcionarjev od pobude Radia Študent po referendumski presoji rokohitrsko spremenjenega zakona o obrambi, so na tokratni 20. redni seji Študentskega zbora poslanci razpravljali o seznanitvi s samo referendumsko pobudo. V imenu uredniškega kolektiva radia jim jo je predstavil urednik Univerzitetne redakcije Arne Zupančič:

Izjava dostopna v prispevku

Znova se je med študentskimi poslanci in vodilnimi funkcionarji odprla živahna razprava o referendumski pobudi. Najbolj odkrito ji je nasprotoval direktor organizacije Andrej Klasinc. Klasinc je poudaril, da so vse zgodovinske analogije, ki jih Radio Študent vleče s sorodnimi aspiracijami bivših oblasti in režimov po militarizaciji, popolnoma zgrešene:

Izjava dostopna v prispevku

Klasinc je nadalje poudaril, da je bil z dejanjem ogrožen tudi poslovni interes ŠOU in prav zato naj bi se ogradil od referendumske pobude. Pred tedni je namreč preko spletne strani ŠOU v javnost lansiral politično izjavo, v kateri je obelodanil, da se osebno ne strinja s pobudo Radia Študent, a dodal, da je delovanje zavoda avtonomno. Omenjeno pisanje je zmotilo opozicijskega poslanca Jureta Novaka. Na direktorja Klasinca je zato naslovil zahtevo za pojasnilo, zakaj je svoja osebna, nič kaj poslovodna stališča širil preko uradnih komunikacijskih kanalov ŠOU. Novak je dobil pisni odgovor, ki ga je pred ostalimi prisotnimi prebral ter pospremil s sledečimi besedami:

Izjava dostopna v prispevku

Seja je nato prešla v sklepni del. A to nikakor ne pomeni, da se je zaključila, saj se je pod točko razno odprla živahna debata na temo nedavnih izselitev. Pred mesecem dni je bilo zaradi birokratskih zapletov deložiranih več sto študentov ljubljanskih študentskih domov. Šlo je za študente, ki so se vpisali na naslednjo stopnjo študija, ter za tiste, ki so se prepisali na drug izboraževalni program in so v času do ponovnega vpisa ostali brez študentskega statusa. Po intervenciji Ministrstva za izobraževanje je bila večina razrešena. Nekaj desetim študentom, ki so status izgubili zaradi preprisa na drug izobraževalni program in jim je grožnja deložacije ostala, pa se je status razrešil nemalo za tem. A prav na to je v četrtek opozoril študent z Ekonomske fakultete Darko Janković:

Izjava dostopna v prispevku

K besedi se je nemudoma prijavil vodja resorja za socialo in zdravstvo, Klemen Mesarec, ki je s sledečimi besedami opisal način reševanja problematike oziroma pohod nekaterih študentov skozi različne institucije:

Izjava dostopna v prispevku

Najmočnejša študentska politična skupina Modro za študente, katere član je tudi Mesarec, je tekom lanske predvolilne kampanje ŠOU dojemala kot sindikat, katerega cilj je, citiramo “braniti pravice in interese študentov v dialogu z državo, kjer mora nastopati proaktivno in kot močan pogajalec.” A očitno so vodilni študentski funkcionarji na to obljubo po enoletni vladavini nekoliko pozabili. Pisluhnimo besedam poslanca s Fakultete za držbene vede ter uradnemu zastopniku skupine Modro za Študente Tilnu Gorenšku:

Izjava dostopna v prispevku

Z Gorenškom se ni strinjala poslanka Filozofske fakultete Marike Grubar, ki je poudarila, da bi ŠOU moral enakovredno skrbeti za vse študente:

Izjava dostopna v prispevku

Študentski poslanci pod to točko niso sprejeli nobenega sklepa, so pa zadolžili vodjo resorja za socialo in zdravstvo, Klemna Mesarca, da spiše izjavo za javnost, v kateri naj obsodi dejanja študenskega sveta stanovalcev ter upravo Študentskih domov Ljubljana in pozove k čim prejšnji rešitvi problema. Rešitev za nekaj deset študentov je prišla naslednji dan, o čemer smo poročali v petkovi oddaji Kaj pa Univerza. Zgolj ugibamo lahko, ali je temu botrovala tudi četrtkova razprava na Študentskem zboru. Kakorkoli, 20. redja seja Študentskega zbora je znova pokazala, da se študentskim funkcionarjem parkirna mesta zdijo mnogo pomembnejša od širših študentskih interesov.

Izjava dostopna v prispevku