Evropski projekti

Evropski projekti

Oddaja
26. 10. 2017 - 12:00

Pozdravljeni zopet v oddaji Unikompleks, ki se po enomesečnem premoru vrača na valove Radia Študent. V današnji in nekaj naslednjih oddajah bomo spregovorili o družboslovnih projektih, ki jih izvajajo Univerza v Ljubljani in razni raziskovalni inštituti ter sofinancira Evropska unija. Obravnavali bomo projekte, ki se navezujejo na temo spola, manjšin ali beguncev. Danes bomo pod drobnogled vzeli dva projekta. Prvi projekt, ki ga bomo obravnavali, je že v zaključni fazi, drugi pa se je končal preteklo leto. Podrobneje bomo spoznali: kako poteka pridobivanje evropskih sredstev, kako potekajo sami projekti, koliko je pri tem prisoten birokratski aparat in ali so izvedeni projekti prinesli izboljšave na ciljnih področjih. Evropska unija ima ustvarjenih veliko finančnih skladov, ki na takšen ali drugačen način pomagajo razvoju celotne Evrope. Praktično vsako leto se lahko vse članice Evropske unije prijavljajo na številne razpise za pridobitev finančnih sredstev. Univerza v Ljubljani na primer sodeluje v kar nekaj evropskih projektih, ki jih financira proračun Evropske unije na področjih raziskovalne, izobraževalne in razvojne dejavnosti. V letu 2016 so se vključili tudi v sto dvanajst novih projektov, ki spadajo pod različne programe Evropske unije. Eden izmed takšnih programov je denimo projekt Obzorja 2020, ki velja za največji projekt Evropske unije za raziskovanje in inovacije.

Univerza v Ljubljani je skupno sodelovala že pri štiristoosemindvajsetih projektih pod okriljem Evropske unije, od tega v enaintridesetih projektih kot nosilna organizacija. V letu 2016 je aktivno sodelovala v štiriinpetdesetih projektih pod okriljem evropskega programa Obzorje 2020 - še posebej je bila aktivna pri raziskovalnih projektih programa. Za vse projekte skupaj je Evropska komisija Univerzi v Ljubljani odobrila sofinanciranje programov v višini dvanajst cela pet milijona evrov. Univerza v Ljubljani se je vključevala tudi v druge evropske raziskovalne, razvojne in izobraževalne programe, kot so Erasmus plus, akcije COS, ERA-NET in tako dalje. Pri enaintridesetih programih od skupno štiristoosemindvajsetih pa je bila celo nosilna organizacija. Evropska unija sicer izvaja ogromno programov, ki so podobni programu Obzorje 2020. Evropska komisija redno objavlja razpise za raznorazne projekte, ki se dotikajo perečih družbenih vprašanj. Rdeča nit današnje oddaje bo, kot že rečeno, predstavitev dveh družboslovnih projektov, ki se ukvarjata s problematiko spola, manjšin ali beguncev in sta sofinancirana s strani proračuna Evropske unije. Prvi projekt, ki ga bomo podrobneje predstavili, trenutno izvajajo: Oddelek za Sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter društvo DIC legebitra, drugi projekt pa je izpeljal Mirovni inštitut.

Na vrsti je že prvi projekt. Naslov projekta je Dare to care about equality, sredstva za izvajanje projekta pa so bila pridobljena na razpisu Evropske komisije. Sam razpis je bil namenjen podpori projektov, ki s svojimi vsebinami naslavljajo probleme diskriminacije, in razvoju ter oblikovanju politik, ki stremijo k boju proti diskriminaciji v vseh sferah življenja. Projekt se je začel prvega januarja prejšnjega leta, končal pa se bo konec tega leta. O izvedenem projektu smo se pogovarjali z vodjem projekta, dekanom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Romanom Kuharjem.

Najprej nam je na kratko predstavil vsebino projekta:

Izjava

 

Nadalje je spregovoril o tem, kako je potekalo samo pridobivanje finančnih sredstev za izvajanje projekta s strani skladov Evropske unije:

Izjava

 

Povprašali smo ga tudi, kdo je sestavljal ekipo, ki se je ukvarjala s tem projektom, in kako se ponavadi oblikujejo ekipe, ko gre za mednarodne projekte:

Izjava

 

Zanimalo nas je tudi, kaj pristojni organi Evropske unije zahtevajo od izvajalcev raznoraznih projektov oziroma kako izvajalci projektov dokažejo, da so denar porabili namembnosti primerno:

Izjava

 

Na koncu smo ga vprašali še, kakšne pozitivne učinke lahko ima izvedeni projekt na trenutne družbene razmere.

Izjava

 

Sedaj pa poglejmo projekt še nekoliko bolj podrobno. Projekt Dare to care about equality se v prvi vrsti nanaša na raziskave o odnosu do istospolno usmerjenih oseb v Sloveniji. Projekt ozavešča splošno javnost o temah enakosti in diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti. Hkrati pa želi vzpodbuditi nastanek raznih platform, organizacij in posameznikov, ki si želijo aktivno delovati na področju homofobije in diskriminacije na osnovi spolne pripadnosti. Raziskave slovenskega javnega mnenja namreč kažejo, da si v devetdesetih letih več kot vsak drugi vprašani homoseksualca ni želel imeti za soseda, medtem ko zadnji podatki za leto 2016 nakazujejo, da se je ta delež skoraj prepolovil in znaša osemindvajset procentov. Socialna distanca do istospolno usmerjenih se v Sloveniji zmanjšuje in s projektom Dare to care about equality si želijo rezultat še izboljšati. Seveda, kot je v pogovoru povedal Roman Kuhar, se rezultati projekta ne bodo pokazali čez noč, pač pa šele čez nekaj let. Vseeno pa so takšni in podobni projekti pomembni v boju proti nestrpnosti do drugih, saj vzpodbujajo solidarnost, enakost, enakopravnost, strpnost in pravičnost.

GLASBENI PREMOR

Na vrsti je drugi projekt, ki ga je izvedel Mirovni inštitut. Mirovni inštitut razvija dejavnosti na področjih družboslovja, humanistike, antropologije in prava na petih tematskih poljih: politika, človekove pravice in manjšine, mediji, spol in kulturne politike. Financer njihovega projekta je Evropska komisija s svojim programom Justice. Projektu je naslov: Promocija enakosti spolov v dohodkih iz dela za zmanjšanje razlik v pokojninah, revščine in socialne izključenosti. Projekt se je začel izvajati 3. novembra leta 2014, zaključil pa 29. aprila 2016. O izvedenem projektu smo se pogovarjali z vodilno raziskovalko projekta, Majdo Hrženjak.

Vprašanja so si sledila podobno kot pri prvem projektu. Najprej nam je povedala nekaj o sami vsebini izvedenega projekta:

Izjava

 

Tudi njo smo vprašali, kako je potekalo pridobivanje evropskih sredstev ter koliko je pridobivanje otežila birokracija:

Izjava

 

Vprašali smo jo, če je bila ekipa, ki je delala na projektu, samo iz Slovenije ali pa so pri njem sodelovali tudi tuji raziskovalci:

Izjava

 

Nadalje nas je zanimalo, kako se partnerji iz različnih držav med seboj najdejo:

Izjava

 

Podrobneje je spregovorila o tem, kako evropski komisiji dokazujejo, da denar porabljajo namembnosti primerno. Nekaj besed pa je namenila tudi trenutnim razmeram v Sloveniji glede sofinanciranja evropskih projektov:

Izjava

 

Proti koncu smo jo vprašali, Kako lahko izvedeni projekt vpliva na življenja ljudi:

Izjava

 

Za konec pa še, če je bilo možno že opaziti pozitivne premike v tej smeri:

Izjava

 

Projekt Promocija enakosti spolov v dohodkih iz dela za zmanjšanje razlik v pokojninah, revščine in socialne izključenosti opozarja, da je v Sloveniji še vedno mogoče zaznati plačno vrzel med moškimi in ženskami. Glede na zadnje podatke se plačna vrzel zmanjšuje, vendar je bilo na tem področju narejenih še premalo raziskav, da bi lahko to tezo docela potrdili. Prav tako so trenutni razpoložljivi podatki nezanesljivi in se razlikujejo med sektorji. Nekateri podatki pa so tudi nedostopni na ravni posameznih podjetij. Predlogov sprememb najdemo v poročilu kar osem, upajmo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa. Kot smo slišali, se spremembe na ciljnem področju že dogajajo. Vprašanje plačne vrzeli zaradi tovrstnih projektov pridobiva tudi na javni prepoznavnosti, kar je posebej razvidno iz tega, da postaja pomemben del programov sindikatov.

Pa smo že pri sklepnem delu oddaje. V današnji oddaji smo obravnavali dva projekta, ki sta sofinancirana s strani proračuna Evropske unije. Evropska komisija redno deli razpise za sofinanciranje različnih projektov, ki lahko tako ali drugače pripomorejo k razvoju in večji ozaveščenosti posameznih držav o njihovem trenutnem družbenem in socialnem položaju. Za sofinanciranje projektov ima ustvarjeno strogo politiko, ki vključuje celo paleto poročil in raznoraznih dokazil. V nekaterih primerih lahko pri črpanju denarja pride tudi do tega, da kakšen strošek ne priznajo, čeprav je tekom izvajanja projekta nastal. Vendar kljub temu, da lahko včasih pride do zapletov, lahko programe, ki jih izvaja Evropska unija na področju družboslovja, ocenimo kot zelo pomembne.

 

Današnji Unikompleks je spisal Dejan.

Tehniciral je Makis, brala sva Biga in Špela.

 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.