Neplačane študentske prakse v skrbstvenem sektorju
V današnji oddaji Unikompleks bomo spregovorile o pereči tematiki študentskih praks, natančneje o praksah v skrbstvenem sektorju. Skrbstveno delo zajema spekter dejavnosti, namenjenih skrbi za druge ljudi. Sem spadajo poklici s področja izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Gre za poklice, ki so danes še vedno družbeno nizko vrednoteni in feminizirani. Slovenija se že več let sooča s pomanjkanjem kadra na omenjenih področjih in, čeprav se na problematiko nenehno opozarja, mlade pa spodbuja za izbiro poklica v tovrstnih sektorjih, študentke, ki se odločijo za tak poklic, prakso med študijem opravljajo zastonj.
Govorile smo s študentkami Fakultete za socialno delo, ki v obdobju celotnega študija opravijo do 780 ur neplačane prakse, in se poglobile v težave, s katerimi se med opravljanjem prakse najpogosteje srečujejo. Preverile smo tudi, kako izgleda ureditev plačevanja praks v skrbstvenem sektorju. Študentke Fakultete za socialno delo v prvem in v veliki meri tudi drugem letniku opravljajo prakso v obliki prostovoljnega dela, ki ga izvajajo razna formalna in neformalna združenja in organizacije na področju socialnega dela, imenovane učne baze. Prostovoljno delo obsega učenje socialnega dela skozi druženje z uporabniki, namen prakse pa je predvsem spoznavanje socialnega dela z uporabniške perspektive. V obeh letnikih študentke opravijo 100 ur neplačane prakse pod strokovnim mentorstvom, poleg tega pa opravijo še dodatnih 40 ur prostovoljnega dela v domačem okolju. Opravljena prostovoljna praksa je sicer pogoj za napredovanje v višji letnik, tako da v tem primeru težko govorimo o pravem prostovoljstvu.
O svoji izkušnji s prakso v prvih dveh letnikih pove študentka drugega letnika.
Kot smo slišale, študentka kot nalogo na praksi omenja tudi nego in hranjenje uporabnikov, kar sicer ni naloga socialne delavke, temveč negovalnega oziroma zdravstvenega kadra. Študentke, ki opravljajo prakso s ciljem pridobivanja izkušenj na svojem strokovnem področju, so tako pogosto najbolj priročne za opravljanje tistih del, ki jih učne baze najbolj potrebujejo, tudi če zanje niso ustrezno usposobljene.
Študentke tretjega in četrtega letnika ne opravljajo več dela druženja z uporabniki, ampak njihovo delo postane bolj osredotočeno na pridobivanje specifičnih znanj z njihovega področja, pri čemer je v četrtem letniku, ko študentke zaključujejo dodiplomski študij, večji poudarek na njihovi samostojnosti. Praksa najprej vključuje opazovanje socialne delavke pri njenem delu, kasneje v njeni prisotnosti študentka samostojno izpelje nekatere naloge, na primer sodelovanje pri pogovoru z družino, nazadnje pa tudi sama izvede pogovor v manj zahtevnih primerih. V tretjem letniku študentke opravijo 240 ur prakse, v četrtem letniku pa 160. Na drugi stopnji študija, ki na Fakulteti za socialno delo obsega zgolj en letnik, študentke na praksi pridobijo izkušnjo v konkretni praktični situaciji, obseg prakse pa znaša od 80 do 100 ur, odvisno od posamezne študijske smeri. Več o svoji izkušnji s prakso pove študentka tretjega letnika.
Svojo izkušnjo nam je predstavil tudi študent četrtega letnika.
Študentke Fakultete za socialno delo lahko za opravljanje prakse izbirajo med več kot 300 učnimi bazami. Največ študentk fakultete opravlja prakso na Centru za socialno delo Ljubljana, ki ponuja tudi največje število mest za prakso, študentke pa jo lahko opravljajo na različnih organizacijskih enotah znotraj centra.
Pravice študentk na praksi na področju socialnega varstva in zdravstva ureja kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Ta dijakinjam in študentkam v 52. členu zagotavlja zgolj pravico do zavarovanja za primer nesreče na delu oziroma poklicne bolezni, prehrano med delom in povračilo za prevoz na delo. Kakršnekoli nagrade oziroma plačila za opravljanje prakse ne predvideva. [popravek 23. 5. 2025: Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 88/2021) v 12. členu določa, da študentom za obvezno opravljanje prakse pripada nagrada v mesečnem znesku 172,00 evrov.] Glede nadomestila za malice iz pogodbe ni jasno razvidno, ali ta pomeni plačano malico ali zgolj omogočanje odmora za malico. Tudi učne baze zapis interpretirajo vsaka po svoje, kar bodo kasneje v izjavah predstavile naše sogovorke. [popravek 26. 5. 2025: V kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva je v 102. členu natančneje pojasnjeno, da pravica do prehrane med delom pomeni povračilo stroškov za prehrano med delom. 85. člen pogodbe določa, da so študentke upravičene tudi do dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, kamor spadajo izmensko delo v nočnem in popoldanskem času, delo ob nedeljah, delo na dan državnega praznika in dela prostega dne ter delo preko polnega delovnega časa.]
Študentke so v izjavah že izpostavile nekaj pomanjkljivosti na svoji študijski praksi. Ker se s podobnimi težavami pogosto soočajo tudi ostale študentke, so se odločile, da naredijo popis teh težav. Študentski svet Fakultete za socialno delo je v sodelovanju z Delavsko svetovalnico in sindikatom Mladi plus izvedel anketo, ki obravnava neplačano prakso na Fakulteti za socialno delo. V anketi, ki sicer še ni zaključena, so raziskovali izkušnje pri opravljanju prakse, prejemanje plačila za opravljeno delo, vsebino opravljenega dela na praksi in izkušnje pri opravljanju prakse na različnih učnih bazah. Z nami so delili poročilo delnih rezultatov ankete, ki je bila izvedena med 1. in 13. majem, 2025. Do 13. maja so skupno prejeli 351 odzivov, od tega je bilo v celoti pravilno izpolnjenih anket 76. Rezultati kažejo, da je imelo negativno izkušnjo s prakso 42 študentk fakultete, kar je več kot polovica vseh pravilno izpolnjenih odgovorov.
Med negativnimi izkušnjami s prakso študentke navajajo težave z mentoricami, med katere sodijo nedostopnost mentorice, primer, ko mentorica na učni bazi ni bila strokovna delavka, izkoriščanje za opravljanje nalog, ki niso povezane s prakso, in primeri, ko mentorice niso vedele, kaj naj počnejo s študentkami na praksi. Poleg tega so študentke kot težave navajale še preveliko obremenitev brez plačila, neplačane potne stroške, ki so v enem primeru segali celo do razdalje šestdesetih kilometrov, previsoka pričakovanja, neprofesionalno komunikacijo in izkušnjo, da so jih obravnavali kot »deklice za vse«.
Kot pozitivne izkušnje s prakso študentke izpostavljajo prijetno in strokovno vzdušje na učni bazi, angažiranost in ustrezno pomoč s strani mentoric. V enem izmed odgovorov je bilo tudi zaslediti, da je študentka za opravljanje prakse dobila plačilo v vrednosti približno 1000 evrov v obdobju kovida, ko so lahko študentke na osnovi leta 2021 sprejetega Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 prejele dodatek za opravljanje prostovoljskega dela v socialnovarstvenih zavodih.
Na Fakulteti za socialno delo so sicer izvedli nekatere ukrepe, ki naj bi študentkam lajšali opravljanje prakse. Marko Mesec s Centra za praktični študij na Fakulteti za socialno delo je pojasnil, da so tako v nižjih letnikih prakso prestavili na ponedeljek z namenom, da lahko vozačke ostanejo v domačem kraju in tam opravljajo prakso, namesto da bi se vozile v Ljubljano. Navedel je tudi, da študentkam ponujajo širok nabor organizacij za izbiro prakse, v višjih letnikih, ki jim osemurni delavnik predstavlja težavo, pa v dogovoru z organizacijami omogočajo razdrobljeno opravljanje prakse. Omenil je še, da poleg kritja prevoza in malice organizacije spodbujajo tudi k plačevanju nagrad, čeprav bomo kasneje v izjavah študentk slišale, da se učne baze tega redko poslužujejo. Poleg tega tudi navaja, da bi se v primeru »izkoriščanja delovne sile« za krpanje kadrovskih lukenj na fakulteti takoj odzvali in ukrepali.
Pred opravljanjem prakse v prvem in drugem letniku študentka podpiše dogovor o prostovoljnem delu na izbrani učni bazi in ji izroči seznam obveznosti, z dogovorom pa sodelujoči določijo pravice in obveznosti sodelovanja. Učna baza v prvih dveh letnikih med opravljanjem prostovoljnega dela študentkam krije zgolj stroške, povezane z dejavnostjo, namenjeno uporabnikom. Če torej študentka v sklopu prostovoljnega dela za uporabnike, na primer, izvede delavnico in za to potrebuje material, ji te stroške krije učna baza. Učna baza za študentke zadnjih treh letnikov socialnega dela sklene pogodbo o sodelovanju za vsako študentko, poleg tega pa tako mentorica kot študentka podpišeta dogovor o sodelovanju, kjer so zapisane naloge obeh udeleženk. Učna baza za študentke prav tako uredi prijavo zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, prevoz, malico in morebitno nagrado, Fakulteta za socialno delo pa uredi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V omenjeni anketi je večina študentk označila, da so prakso opravljale na podlagi pogodbe o prostovoljstvu, nekaj pa jih ni podpisalo nobenega dokumenta. 23 študentk je podpisalo celo dokument, da si bodo same krile potne stroške na delo.
Študentke smo povprašale o njihovi izkušnji s plačilom na praksi.
Kot smo slišale, neplačane prakse študentke v nekaterih primerih prisilijo v opravljanje študentskega dela, da so materialno preskrbljene. V anketi je 55 študentk poročalo, da za opravljanje prakse niso bile plačane, 21 jih je plačilo prejelo za povrnitev potnih stroškov ali hrane, 5 pa jih je po sklenjeni pogodbi dobilo nagrado. Iz rezultatov ankete in izjav študentk je torej razvidno, da se kolektivna pogodba ne upošteva v vseh primerih.
Mesec je glede plačila prakse povedal, da bi to fakulteta podprla v primerih, ko bi šlo za preseganje del in nalog, ki jih zahteva program študijske prakse, na primer, da bi šlo za nadomeščanje kadra. S Centra za socialno delo Ljubljana pa so nam sporočili, da s plačilom za delo študentk in mentoric soglašajo, hkrati pa jih skrbi, da bodo že tako omejena finančna sredstva vplivala na manjšanje učne baze in s tem slabšanje predaje strokovnega znanja in izkušenj, kar je po njihovem mnenju glavni namen opravljanja študijske prakse.
Mesec je tudi omenil, da se med študijem nekaterim študentkam ponuja možnost za študentsko delo z možnostjo kasnejše zaposlitve. Ko pa se študentka odloči za študentsko delo, se tukaj njene težave ne končajo, saj jo tam pogosto pričaka minimalno plačilo. Več o izkušnji s študentskim delom v skrbstvenem sektorju pove študent.
V odgovorih na anketo 39 študentk, to je več kot polovica, pravi, da so na praksi opravljale delo strokovnih delavk, torej naloge socialne delavke, ki za študentke niso predpisane. Študentke so pri tem navedle naloge, kot so administrativno delo, psihoterapija, učna pomoč in zapisi pogovorov. Če torej študentke opravljajo dela strokovnih delavk, to lahko razumemo kot krpanje kadrovske stiske. Študentki opišeta svojo izkušnjo.
Kako pa poteka mentorstvo na Fakulteti za socialno delo? Na praksi študentko spremljata dve mentorici, prva s fakultete in druga iz organizacije, kjer študentka opravlja prakso. Glavni namen mentorstva je spremljanje, refleksija ter integracija teorije in prakse. Na fakulteti poteka mentorstvo znotraj mentorskih skupin, v organizaciji pa večinoma ena na ena. Mentorici sicer po kolektivni pogodbi pripada tudi dodatek za mentorstvo, ki znaša 30 odstotkov urne vrednosti njene osnovne plače. Več o svoji izkušnji z mentorstvom povesta študenta.
Kadrovska podhranjenost v socialnovarstvenih zavodih je očitna, zato so tudi za to pristojni odločevalci na tem področju začeli iskati rešitve. Ena od njih je uvedba kadrovskih štipendij za študij socialnega varstva, druga pa poziv k dvigu vpisnih mest na področju socialnega dela.
Za reševanje kadrovske stiske so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti aprila prejšnje leto razpisali kadrovske štipendije za študij socialnega varstva na programu druge stopnje v vrednosti 350 evrov na mesec. Do štipendije je upravičena študentka, ki se izobražuje v študijskem programu za pridobitev izobrazbe socialne delavke, je v izobraževalnem programu, za katerega uveljavlja pravico do štipendije, vpisana prvič in ni v delovnem razmerju. Veljajo še druge omejitve, med drugim ta, da prejemnica ne sme biti vpisana v evidenco brezposelnih oseb. Prav tako se mora prejemnica štipendije po zaključku študija zaposliti za toliko let, kolikor študijskih let je prejemala štipendijo, pri čemer se šteje, da je štipendija za eno študijsko leto dvanajstmesečna štipendija. Vseh vlog za štipendije na področju socialnega varstva je bilo sicer v letošnjem študijskem letu oddanih 117, skupno pa je bilo dodeljenih 107 štipendij. Študent poda komentar o kadrovskih štipendijah in pove, kje sam vidi možne izboljšave.
Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so visokošolske zavode pozvali, naj povečajo število vpisnih mest za redni študij na študijskih programih, ki so imeli v prijavno izbirnem postopku za vpis v študijsko leto 2023/24 omejitev vpisa v prvem prijavnem roku in izobražujejo diplomantke s področij, kamor spada tudi socialno delo. V študijskem letu 2023/24 Fakulteta za socialno delo omejitve ni imela, zato je naslednje leto število vpisnih mest ostalo enako, in sicer 100, pri čemer je bil vpis v študijskem letu 2024/25 za 18 prijav višji od števila razpisanih mest. Za študijsko leto 2025/26 je število razpisanih mest prav tako 100, vpis pa je spet za 18 prijav višji.
Na Fakulteti za socialno delo so ponosni na analize študentskih anket in evalvacij, ki kažejo, da so študentke s prakso in angažiranjem mentoric zadovoljne ter da jo vsako leto ocenijo z visoko, nadpovprečno oceno. Namen anket, kot so jo izvedli Študentski svet Fakultete za socialno delo, Delavska svetovalnica in sindikat Mladi plus, pa je ravno ta, da se izpostavi tudi primere, kjer so študentke doživljale težave s prakso, in se prične širšo razpravo o problematiki neplačanih študijskih praks. Čeprav se na fakulteti delno zavedajo težav s prakso in temu primerno omogočajo nekatere prilagoditve, bi morala fakulteta uvajati mehanizme, ki bi omogočali rednejše spremljanje težav na praksi in njihovo preprečevanje.
Študentki povesta še, kje vidita največje težave pri delu v skrbstvenem sektorju.
Študentke smo za konec vprašale, ali bi se po izkušnjah s prakso ali študentskim delom zaposlile v skrbstvenem sektorju.
Marsikatero študentko izkušnja s prakso in pogoji dela v skrbstvenem sektorju odvrnejo od poklica. To, da je želja po tovrstnem delu kljub vsem težavam še vedno prisotna, nas sicer obdaja s kančkom upanja, saj je potreba po skrbstvenem kadru zaradi kadrovske stiske vedno večja.
Vzgojno-izobraževalne institucije, ki izobražujejo skrbstveni kader, bi morale problematiko nizke družbene ovrednotenosti in z njim povezane feminiziranosti dela v skrbstvenem sektorju prepoznati in o njej ozaveščati tako mlade kot tudi širšo javnost. Razvrednotenost tega dela namreč pomeni oviro večjim premikom v smeri boljših delovnih pogojev in pogojev opravljanja študijske prakse. Študentka se pri izbiri poklica, katerega namen je skrb za sočloveka, ne bi smela ukvarjati z vprašanji, kot so podplačanost in slabi delovni pogoji, temveč bi morali biti ustrezni pogoji za opravljanje tovrstnega dela nujno vzpostavljeni že med študijsko prakso.
Oddajo je pripravila vajenka Monika, mentorirala je Maša. Lektoriral je Blaž. Tehniciral je Oli, brala sva Živa in Čeh.
Dodaj komentar
Komentiraj