Za narodov blagor
"altered cabinet card" by Tom Hart is licensed under CC BY-NC 2.0.
Kadrovska podhranjenost slovenskega zdravstva in sistema oskrbe se danes zdi vsem znano dejstvo. Vse morebitne dvome v to, da je v javnih zdravstvenih in oskrbovalnih zavodih zaposleno premalo medicinskega in negovalnega osebja za naraščajoče potrebe po zdravljenju in oskrbi, je razblinila epidemija koronavirusa. Med najbolj deficitarnimi in hkrati najbolj ključnimi za delovanje zdravstva so kadri v zdravstveni negi. Ti delovna mesta v bolnišnicah in domovih za starejše množično zapuščajo predvsem zaradi težkih delovnih razmer in nizkega vrednotenja njihovega dela. Samo ljubljanski UKC je od začetka epidemije do julija letos zapustilo 280 medicinskih sester.
V takih kadrovskih razmerah in zaradi vse slabših epidemioloških razmer je minister za zdravje Janez Poklukar novembra letos na delovišča v zdravstvu in oskrbi ponovno pozval študente in dijake medicine in zdravstvenih smeri. Ti se sicer že vse od začetka epidemije vključujejo v delovne procese zdravstvenih ustanov ter pomagajo pri negi in oskrbi bolnikov.
Minister Poklukar je apel študentom in dijakom pospremil z besedami: “Pri tem gre za omogočanje dijakom in študentom, da pridobijo neprecenljive delovne izkušnje kot del obveznega kliničnega usposabljanja s podporo kliničnih mentorjev, hkrati pa bo prav zaradi vključevanja dijakov in študentov zagotovljena dodatna, v teh okoliščinah nujno potrebna zdravstveno-negovalna obravnava pacientov."
Tako bomo v današnji oddaji Kaj pa univerza? prisluhnili študentkam in študentom, ki trenutno pridobivajo omenjene neprecenljive delovne izkušnje z delom v javnih zdravstvenih ustanovah, medtem ko se te soočajo z znatnim pomanjkanjem kadra in epidemijo koronavirusa.
Študenti zdravstvenih in medicinskih fakultet so se na povečane zahteve v zdravstvu odzvali hitro in v določeni meri samoiniciativno zakrpali manko zdravstvenega osebja. Da bi bili študenti pravočasno obveščeni o tem, kam naj se obrnejo, če želijo pomagati v obliki študentskega dela, sta skupaj poskrbeli Sekcija študentov zdravstvene nege in babištva in Zveza študentov medicine Slovenije. Žiga Metelko, študent zdravstvene nege in predsednik omenjene sekcije, nam pove več o vključevanju študentov v prvem in drugem valu epidemije koronavirusa.
Boris Podobnik, študent medicine in predsednik Zveze študentov medicine Slovenije, predstavi, kje vse študenti delajo v kontekstu epidemije.
Metelko o vlogi fakultet pri delu študentov.
Več o priznavanju obveznosti na Zdravstveni fakulteti.
Tina Jakopič, študentka medicine, že od samega začetka epidemije opravlja različna dela povsod, kjer je potrebna pomoč.
Za opravljanje dela se je usposabljala sproti.
Študent medicine, ki dela tudi na intenzivnem oddelku infekcijske klinike ljubljanskega kliničnega centra, nam pove, da s svojim delom nadomešča predvsem primanjkljaj dela medicinskih sester, prav tako so medicinske sestre tiste, ki so študente v delo uvedle. V nadaljevanju nam opiše svoje delovne naloge.
Pove nam tudi, zakaj se je odločil za delo na COVID-oddelku.
Dijaki in študenti, ki delajo na COVID-oddelkih v neposrednem stiku s COVID-pacienti, so od januarja letos po zakonu upravičeni do 30 % dodatka. S spletne strani UKC Ljubljana je razvidno, da se neto urna postavka za študentsko delo na COVID-oddelkih giblje okoli 7,5 EUR, na drugih oddelkih pa 6,3 EUR. Več o tem, kako je urejena upravičenost do dodatkov za delo na COVID-oddelkih, nam pove Boris Podobnik.
Kot pojasni predsednik Sekcije študentov zdravstvene nege in babištva Žiga Metelko, pa višina plačila na začetku epidemije ni ustrezala zahtevnosti in odgovornosti dela.
Podobnik, ki koordinira delo študentov medicinskih fakultet, pridoda, da čeprav so študenti v splošnem trenutno zadovoljni s plačilom in pogoji dela, nekatere anomalije ostajajo. Predvsem se z njimi soočajo študenti zdravstvenih fakultet, ki morajo v sklopu študija opraviti tudi obvezno prakso. Opravljanje te na COVID-oddelkih tako praviloma ostaja popolnoma neplačano.
Tako lahko cenimo nesebično pomoč in požrtvovalnost študentov ter se hkrati vprašamo, kako je mogoče, da je delo prek študentske napotnice in opravljanje obvezne študijske prakse postalo ključno dopolnilo delovanja javnih zdravstvenih zavodov. O situaciji spregovori Podobnik.
Jani Brumen, predsednik sindikata zaposlenih v Domu starejših občanov Ljutomer, temu pridoda opis pogojev dela, s katerimi se soočajo delavci v DSO-jih.
Kot v nadaljevanju izpostavi Brumen, je pomoč študentov in dijakov ključna tudi za delovanje njihovega doma.
Čeprav brez pomoči študentov in dijakov številne zdravstvene ustanove ne bi zmogle zagotavljati osnovnih storitev, moramo za konec jasno povedati, da domovi za ostarele in zdravstveni zavodi ne morejo delovati zgolj na podlagi požrtvovalnosti trenutnih in šolajočih se zdravstvenih delavcev. Brez ustreznega financiranja in zadostnega števila kompetentnega kadra tudi požrtvovalni delavci hitro izgorijo. Ko bomo sočutno pomoč zamenjali za sistemsko ureditev področja zdravstva in oskrbe, bomo lahko govorili tudi o družbeni solidarnosti.
Oddajo sva pripravili vajenka Marja in Iva. Lektorirala je Teja.
Dodaj komentar
Komentiraj