O PANIKI, RAZPOTJIH IN PIZDI

O PANIKI, RAZPOTJIH IN PIZDI

Oddaja
20. 3. 2016 - 17:00

Ena izmed najbolj zanemarjenih tem, ko pride do neprofitnih mladinskih medijev, je vprašanje, ali gre res za revije, zine, radie, ki so namenjeni publiki, ali gre v prvi vrsti za potrebo po naslavljanju nekih tem, ki so relavantne za bolj ali manj ozek krog ljudi. Tako jih težko gledamo skozi klasično prizmo pisec-bralec, ker ima bralec tu bistveno manjši pomen kot sicer, saj gre bolj za emancipacijo pisca, saj praviloma piše prvič, piše iz sebe in piše zase. Ti mediji pa zato niso nič manj pomembni, kvečjemu jim je dodana še dodatna dimenzija, torej dimenzija opolnomočenja pisca, ki na fakulteti ne najde prostora za pisanje o dotičnih temah.

V današnji oddaji bomo predstavili dve reviji, revijo Panika in zine Pizda, ki ju v večini ustvarjajo študentje in, kot so se sami poimenavali, medgeneracijsko revijo Razpotja, kjer je vsak vabljen, da najde prostor za pisanje. Vse tri revije so nastale z žeje po obravnavi odrinjenih in marginaliziranih tem in z novimi praksami pristopajo k reševanju globoko ukoreninjenjih družbenih odnosov. Pobližje si bomo ogledali Zine Pizda in način rotacijskega uredništva ter revijo Razpotja, ki s principom “call for papers” vsakemu odpira prostor za izražanje. Predstavili bomo še revijo študentov psihologije Filozofske fakultete - Panika, ki ji je s povezovanjem in kontinuiteto uspelo preseči okvire ostalih oddelčnih revij.

Vsaka od revij daje poudarek drugim temam in ima drugačen pristop k njihovi obravnavi, a se vse osredotočajo na topike, ki jih v drugih medijih bolj redko zasledimo. Vse na tak ali drugačen način spodbujajo zainteresirane, da jim pošljejo članke in nudijo priložnost za izražanje mnenj in stališč.

Pizda je revija oziroma zine, ki ga soustvarjajo mariborski dijaki, študenti in mladi brezposelni. Dotika se najrazličnejših aktualnih tem, ki jih po njihovem mnenju drugi mediji ne izpostavijo dovolj, oziroma jih sploh ne obravnavajo. Ime zine Pizda ni najbolj predvidljiva izbira - od kod izvira nam objasni Tina Podbevšek, soustvarjalka revije:

Izjava

Pizda je nastala iz potrebe po ustvarjanju prostora za mlade, v katerem se lahko izražajo skozi pisanje, slikanje in druge medije, opozarjajo na družbene problematike ter prevprašujejo obstoječ družbeno političen sistem. Zakaj so za svoj medij izbrali ravno zine in ne kakšne druge oblike, nadaljuje Tina Podbevšek:

Izjava

Pizda izhaja trikrat letno v nakladi 200 izvodov, financira pa se s strani Mladinsko informacijsko-svetovalnega centra Infopeka. Organizirajo tudi razne dogodke in se povezujejo z drugimi sorodnimi kolektivi. Vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju revije in organizaciji dogodkov so prostovoljci, brezplačna pa je tudi revija. Kar pa Pizdo ločuje od drugih fanzinov in aktivističnih revij, je rotacijsko uredništvo.

Izjava

Čeprav se sprva zdi, da rotacijsko uredništvo prinaša več zmede in prelaganja odgovornosti, kot česar koli drugega, je Zine Pizda dober primer delovanja rotacijskega uredništva. Prav taka ureditev najbolje prikazuje naše privzgojene percepcije in navade o večnih obrazih na določenih funkcijah, ki smo jim vajeni brez premislekov slediti. Koncept nehierarhičnosti je današnji družbi zelo tuj, tako kot tudi koncept aktivne participacije pri odločitvenih procesih v družbi. Podbevšek pove, s kakšnimi ovirami so se soočili v zine Pizda:

Izjava

Da je v Sloveniji prisotno pomanjkanje javnega prostora, namenjenega artikuliranemu in argumentiranemu izražanju, se strinjajo tudi v reviji Razpotja, goriškemu četrtletniku. V reviji objavljajo poglobljene članke o družbenih in kulturnih vprašanjih ter odpirajo prostor temam, ki so del našega vsakdana, a prepogosto ostanejo brez potrebne analize.

Revija je sinhronizirana z naravnim ciklom enakonočij in sončevih obratov, torej izhaja ob začetku vsakega letnega časa. Teme revij so zastavljene široko, nekaj o njihovi izbiri pa nam pove Blaž Kosovel, član uredniškega odbora revije Razpotja.

Izjava

Zametki revije Razpotja segajo v leto 2006, ko so takrat še študentje ustanovili Društvo humanistov Goriške in začeli organizirati okrogle mize in debate. Kmalu so ugotovili, da si želijo pisati in tako so začeli ustvarjati blog. Blaž Kosovel razloži, zakaj so se po nekaj letih odločili, da iz bloga preidejo na tiskano revijo:

Izjava

Zdaj izhaja revija v nakladi 1800 izvodov in vsak se lahko nanjo naroči brezplačno. Kosovel nam tako pojasni tudi, kako je lahko revija s poglobljenimi članki in tako veliko naklado brezplačna in zakaj pri brezplačnosti vztrajajo:

Izjava

S trenutnimi sredstvi v reviji še ne morejo zagotoviti plačila vsem piscem, je pa to njihov cilj:

Izjava

Poleg tega, da so Razpotja brezplačnik, se v reviji poslužujejo še ene neustaljene prakse in to je odprt poziv za članke oziroma “call for papers”. Poziv za naslednjo številko je objavljen v aktualni reviji, nanj pa se lahko odzove vsak. Vsi članki gredo skozi uredniško sito, kjer je bistven kriterij dobra argumentacija.

Ker že v začetku niso želeli biti revija, v kateri bi si akademiki nabirali točke, kot tudi ne biti politično pristranski, so se odločili dati prostor vsem, ki želijo nekaj povedati o določeni temi. V uredništvu so bili presenečeni, kako veliko ljudi pošilja članke, kar le dokazuje, da je tovrsten odprt javni prostor nujno potreben. S pozivom za članke spodbujajo tudi tiste, ki praviloma ne pišejo člankov, a želijo, da je njihovo mnenje slišano. Odprt poziv za sabo prinese tudi dodatne naloge uredništvu. Blaž Kosovel pove nekaj o urejanju člankov in razkrije, kdo so praviloma najslabši pisci:

Izjava

S principom “call for papers” ima uredništvo po navadi več dela, saj se za urejanje teh člankov potrebuje več časa in pozornosti. Prav tako nikoli ne vedo, ali bodo prejeli zadostno število primernih člankov za objavo ali ne. Kljub negotovosti in dodatnemu delu njihov namen zagotavljanja prostora za izražanje ostaja prioriteta. Poleg člankov, ki jih prejmejo z javnim pozivom, imajo tudi stalne pisce, tako da revija vseeno izide, tudi če med prispelimi članki ni dovolj primernih za objavo.

Nadaljujemo s Paniko, revijo študentov psihologije, ki izhaja že dvajset let. Revija je nastala zato, da bi študentom psihologije dali medij, ki razširja in dopolnjuje študijski program psihologije s teoretičnimi in praktičnimi vprašanji ter spoznanji s področja psihologije in sorodnih ved.

Panika je sestavljena iz tako imenovane znanstvene sekcije in poljudne sekcije, teme pa so vezane na psihologijo in njej sorodne teme, ki na faksu ne dobijo zadostne pozornosti. K pisanju člankov spodbujajo vse študente, prav tako pa pisce iščejo tudi med zaposlenimi na fakultetah in drugimi strokovnjaki.

Revija izhaja dvakrat letno, število izvodov pa prilagajajo zanimanju in finančnim sredstvom, ki so jim dodeljeni. Več o financiranju in plačilih nam pove glavna urednica Ana Reberc.

Izjava

Revija Panika si je s svojim dolgoletnim delovanjem ustvarila glas, ki je presegel ostale oddelčne revije. Za to je odgovorno Društvo študentov psihologije Slovenije, ki je na Filozofski fakulteti zelo močno, tu pa je tudi konstanten trud za nadgradnjo revije. Prihodnost vidijo v povezovanju, pravi Ana Reberc:

Izjava

Prav s povezovanjem in privabljanjem ostalih študentov k sodelovanju je uspelo reviji Panika doseči publiko, širšo od okvirov oddelka in fakultete. S povezovanjem z drugimi oddelki so začeli že z aktualno številko, kjer so se povezali s sociološkim društvom Sociopatija:

Izjava

V oddaji smo spoznali tri revije, ki se vsaka na svojem področju trudi preseči obstoječe družbene prakse. Če potegnemo vzporednice, so se vsi trije kolektivi poleg pisanja na neki točki ukvarjali tudi s prirejanjem dogodkov, okroglih miz in predavanj. Prav tako se želijo povezovati ter tako širiti in odpirati prostor za izražanje. Vsi kolektivi pišejo o temah, ki niso dovolj reprezentirane in niso ustrezno predstavljene drugod.

Obstoj teh revij je glede na povedano predvsem impliciten dokaz o pomanjkanju korektno in argumentirano predstavljenih tem v ostalih medijih ter o izjemnem pomanjkanju prostora za mlajše, še neuveljavljene pisce.

 

Po poti opolnomočenja stopa vajenka Ana.

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

kul oddaja. še kdaj namenite prostor neprofitnim mladinskim medijem!

Tribuna je bla za vse tele zmazke tata mata

Zakaj so pa zmazki? :D
Hakuna matatamata.

Zakaj pa ne zaradi rokefelerjev in ameriških pedrskih lobijev? Mah kurc, kr iluminatijev?

U went too far

Mogoče je res, neumne komentarje bolje ignorirat. Sicer pa zgreši tudi primerjava med Razpotji in Tribuno, namreč zgreši razloge za pojave takih revij, kar je po moje smisel tega prispevka.

Jaz verjamem, da je kdo užaljen, a dejstvo je, da so Razpotja trenutno edina resna redna revija. In gotovo ne cilja, da bi postala nova Tribuna, ampak fura svojo idejo. Sicer pa, It's a free country, naredi svojo (brezplačno) revijo!

Res je svobodna država, ampak da neka revija redno izhaja ne pove prav nič o njeni kvaliteti, morda je korelacija prej obratna. Ko voli nek izvoli po moje ni koncept, ki bi prinašal v medijski prostor nič drugega, kot kopico piscev, ki reproducirajo truizme družboslovja, s častnimi izjemami. Razpotja so oblikovno katastrofa, naslovi tematskih številk so smešni: Narava, Spolnost al kako je že blo. Daš nek najbolj možen širok naslov in naj piše cela Slovenija. Jebeni SDN!

Pardon, hotel sem reči: zgreši njuno zoperstavljanje.

Bi se tle malo vmešal.

Dragi Arne, it's not a free country :) Kar je dokazoval projekt 3bune, je to, da ni Slovenija ni free country, da ti lahko, vsakič, ko malce zasmrdiš kakšnemu lokalnemu oblastniku zapre revijo, pobere njeno simbolno vrednost (Čander ravno snema dokumentarec o Tribuni) in te zradira z zemljevida.

Kar se tiče Razpotij, jih jaz ne dojemam kot revijo, ampak kot neke vrste nategunski blog. Češ; pošljite nam vsi, vse objavimo, pluralnost mnenj, nadideološkosti itd. Ljudje pošljejo in jasno je, da se bo med prispevki, ki so zbrani z vseh vetrov, znašlo nekaj dobrih. V končnem izdelku se potem blendajo dobri prispevki s popolnimi neumnostmi, kar ima učinek ustvarjanja povprečja mnenj in natanko takšne slike, ki predstavlja realnost teh ali onih slovenskih elit; ni važno kaj pišeš, važno je, da si pri nas, da si včlanjen v našo stranko, da ne delaš zdrah, ampak potrpiš v stranki z istimi člani, da si pod našo streho. Ko so enkrat vsi pod isto streho, pa lahko stvar zapakiraš kot konzervativni generacijski projekt, kot urednik revije z jasno politično agendo pokasiraš točke za tekste, ki ti vsebinsko dejansko nasprotujejo, in se izpostaviš kot trobilo generacije; vemo pa, kaj je generacija, najbolj prazen in poceni catchphrase za pridobivanje političnih točk.

Ne verjamem, da so uredniki šli v to smer zavestno, da so delali neko zaroto. Mislim, da so spontano padli v to gnilost slovenskih socialnih praks.

Kar pa še ne pomeni, da zagovarjam agresivne enovrstične komentarje, ki so spet svojevrsten fenomen teh istih praks.

Do neke mere se strinjam z Blažem, čeprav sem sam naletel na kakšen dober članek v Razpotjih. Tribuna pa ni primerljiva z Razpotji, to je kot bi Feral primerjal z dogodivščinami strica Skopušnika.

Se strinjam z zadnjimi tremi komentarji. Razpotja so pač tipično ameriško skropucalo, vsi lahko o vsem blebetajo, uredniška politika pa je v smislu nekih, predvidevam ohlapnih kriterijev dobre argumentacije. V isti številki so teksti orto marksistov in puhoglavega, nereflektiranega liberalizma. Naj cveti tisoč cvetov pelje do najmanjšega skupnega imenovalca. In ne zagovarjam elitizem, ampak neko koherenco uredniške politike. Pa to so osnove za božjo voljo. Koliko slabih tekstov in recenzij je v teh Razpotjih je kar fascinantno.

Seveda je korelacija ravno obratna, dojenec, najboljša revija je ta, ki sploh ne izide. 

Muanis, projekt 3bune je dokazal, da večina ljudi raje le objavlja, kot pa se ukvarja z ohranjanjem ali vzpostavljanjem medija, kar pa ekipa Razpotij dela odlično. Ali je njihova neideološka pozicija plod neumnosti ali preračunljivosti, težko sodim, se mi pa zdi, da "generacijski" ni čisto nič bolj buzzword kot "študentski" ali "alternativen".

Tribuna je bila fina ja, ampak hkrati so njeni teksti bili tako abstraktni in ''napolnejni z težkimi velikimi besedami'' da je človeka branje tudi minilo. Vzvišena teoretskost tudi ni najboljša stvar, ki je bila kdaj natisnjena. Toliko o tem.
Razpotja so tako zelo dobrodošla.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness