Leteči sesalci

Leteči sesalci

Oddaja

V današnji Frequenzi della Scienzi bomo govorili o skupini sesalcev, ki so jo Američani v drugi svetovni vojni želeli uporabiti kot vojne bombe. V okovju v obliki klasične bombe so naredili več kot tisoč prostorčkov za hibernirajoče osebke te skupine živali. Na živali so namestili majhne časovne bombe. Zamislili so si, da bodo bombo spustili nad neko japonsko mesto, živali med padanjem bombe spustili iz prostorčkov, te bodo odletele in našle primerna mesta za visenje znotraj lesenih stavb. Zatem pa se bodo začele sprožati časovne bombe in onesposobile celo mesto. Ameriška vojska je za ta projekt zapravila skoraj 19 milijonov današnjih ameriških dolarjev, a opisane bombe niso bile nikoli uporabljene v vojni.

Živalska skupina, ki so jo hoteli uporabiti v drugi svetovni vojni in o kateri bo danes tekla beseda, sodi v razred sesalcev. Med drugim vključuje tudi enega izmed najmanjših predstavnikov tega razreda. V tem redu živali najdemo kar petino vrst vseh sesalcev in tudi edine predstavnike sesalcev, ki lahko aktivno letijo.

Danes bomo govorili o netopirjih. Oddajo smo pripravili v okviru projekta Netopirji - skrivnostni Ljubljančani, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.

Netopirji so red sesalcev, katerih najbolj opazna značilnost je letenje, ki jim ga omogoča letalna mrena. To je kožna mrena, razprta med podaljšanimi kostmi dlančnic in prstnic ter telesom, ki jo imenujemo prhut. Prhuti pa so netopirji imeli že od samega začetka svojega razvoja, kot nam pove raziskovalka s Katedre za zoologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in članica Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, doktorica Maja Zagmajster.

Izjava

Pospešen razvoj različnih vrst netopirjev se je začel v eocenu. To je obdobje, ki se je pričelo pred 59 milijoni let in končalo pred 33,9 milijona. Iz tega obdobja prihaja tudi veliko prvih fosilov drugih modernih sesalcev. Danes predstavljajo vrste netopirjev kar petino vseh vrst sesalcev na svetu. Več o raznovrstnosti netopirjev, tudi na področju Slovenije, nam pove doktorica Zagmajster:

Izjava

Med netopirje sodi tudi ena izmed najmanjših vrst sesalcev. Vrsta Craseonycteris thonglongyai, ki sliši tudi na ime čmrljev netopir, v dolžino meri le okoli 3 centimetre, premer prhuti znaša do 15 centimetrov, njihova masa pa znaša 2 grama. Najdemo jih na Tajskem in na jugovzhodu Mjanmarja, kjer poseljujejo jame ob rekah. Med največje vrste netopirjev pa sodi Acerodon jubatus ali orjaška zlata okronana leteča lisica, ogrožena vrsta, ki jo najdemo na Filipinih. Telo osebkov te vrste lahko v dolžino meri kar 29 centimetrov, premer prhuti pa sega do metra in 70 centimetrov. Njihova masa znaša 1,2 kilograma.

Vrste netopirjev najdemo praktično povsod po svetu, kjer je za njih na voljo dovolj hrane. Prehranjujejo se z žuželkami, členonožci, nektarjem, cvetnim prahom, sadjem, tudi žabami, kuščarji in manjšimi sesalci ter ribami. Med netopirji pa najdemo tudi krvosese, a le tri vrste, ki jih najdemo v tropih v Srednji in Južni Ameriki. Le ena izmed teh vrst se prehranjuje s krvjo sesalcev. Doktorica Maja Zagmajster pa nam je več povedala o prehrani netopirjev v Evropi:

Izjava

Netopirji imajo zaradi svojih prehranjevalnih navad pomembno vlogo v ekosistemu. V tropih tako oprašujejo rastline in širijo semena. Če v suhih predelih Severne, Srednje in Južne Amerike ne bi bilo nekaterih vrst netopirjev, ki so glavni opraševalci agave, ne bi imeli tekile. Agava namreč predstavlja osnovo zelo popularne alkoholne pijače, poleg tega pa se jo vedno pogosteje uporablja tudi kot naravno sladilo. Agave in nekatere vrste netopirjev so se sočasno razvijale in spreminjale skozi evolucijo in tako so netopirji postali agavini glavni opraševalci. Danes zaradi prevelikega povpraševanja po agavinem sirupu velika podjetja posekajo peclje razvijajočih se cvetov agav, še preden bi ti začeli tvoriti pelod. Tako so netopirji ob hrano, raznolikost agav pa se manjša, saj velika podjetja sadijo le klone. Ti so bolj podvrženi raznoraznim boleznim in raznovrstnost agav se tako izgublja, na poti na seznam ogroženih vrst pa se tako znajdejo tudi nekatere vrste netopirjev.

Poleg cvetnega prahu netopirji prenašajo tudi semena. Raziskava je pokazala, da lahko netopirji vrste Cynopterus sphinx ali kratkonosi indijski leteči pes prenesejo semena celo preko velikih razdalj. V raziskavi so znanstvenice in znanstveniki pokazali, da se lahko semena figovcev v črevesju netopirjev obdržijo več kot 12 ur. V tem času pa naj bi nekatere vrste netopirjev lahko prepotovale tudi več 100 kilometrov razdalje. V raziskavi sicer zapišejo, da ponavadi vrsta netopirjev, ki so jo preučevali, ne prepotuje več kot nekaj 10 kilometrov na dan. A ker živijo v Južni in Jugovzhodni Aziji, je to dovolj, da lahko prenesejo semena med različnimi otoki. S tem poskrbijo, da pride do razmnoževanja med rastlinskimi vrstami geografsko ločenih populacij.

Poleg netopirjev, ki oprašujejo, druge žužkojede vrste netopirjev lahko delujejo v okolju tudi kot naravni/biotični zatiralci škodljivcev. Verjetno pa vam bo še posebej všeč, da vrste, ki jih najdemo v Sloveniji, v poletnih večerih in nočeh uživajo tudi komarje.

Da netopirji lahko ujamejo svoj plen v letu, ga morajo dobro zaznati. Netopirji iz družine letečih psov, ki se sicer hranijo s sadjem in nektarjem, imajo zelo dobro razvit vid. Druge vrste netopirjev pa zaznavajo okolico predvsem z eholokacijo, o kateri bomo več povedali v nadaljevanju oddaje. Sledi glasbeni premor.

Vmesni komad

Pozdravljeni v oddaji Frequenza della Scienza na 89,3 MHz. Danes govorimo o redu živali, ki predstavlja kar petino vseh vrst sesalcev na svetu. To so netopirji.

Visoka vrstna pestrost, prisotnost na skoraj vseh kontinentih pa tudi raznolikost prehranskih navad netopirjev so na nek način povezane s sposobnostjo aktivnega leta teh sesalcev. Ta edinstven način premikanja po prostoru se v celotnem živalskem kraljestvu pojavlja le pri treh skupinah, in sicer žuželkah, pticah in netopirjih. Za osvojitev tovrstnega načina gibanja so potrebne številne in zelo specifične morfološke in fiziološke  prilagoditve, ki so se v procesu evolucijskega razvoja organizmov pojavile le nekajkrat. Vendar pa so te prilagoditve omogočile, da so živali lahko začele izkoriščati nov prostor: prostor nad travniki, gozdovi, puščavami, rekami, jezeri in morji. Življenje v zraku je letečim živalim odprlo nove ekološke niše in s tem povzročilo razvoj različnih prilagoditev, ki so sprožile nastanek novih vrst in posledično visoko vrstno pestrost, prisotno znotraj vsake od skupin danes še živečih letalcev. Prisluhnimo, kaj nam je o letenju netopirjev povedala doktorica Maja Zagmajster.

Izjava

Izkoriščanje sposobnosti letenja v različne namene je po eni strani povezano z možnostmi, ki jih ta lastnost ponuja. Kot letalci lahko netopirji iščejo svojo hrano na prostorsko velikih območjih in tako izkoriščajo sezonsko dostopne vire hrane. Prav tako so lahko mesta, kjer se prehranjujejo, daleč stran od njihovih zatočišč. Letenje netopirjem omogoča tudi izkoriščanje virov hrane, ki bi jim bili drugače težje dostopni, na primer žuželk v letu, plodov in cvetov visokih dreves ter vretenčarjev, kot so na primer ribe in ptiči. Življenje v zraku jim nudi tudi večjo varnost pred plenilci, ki živijo na tleh, čeprav lahko, kot bomo slišali v nadaljevanju oddaje, netopirji postanejo lahek plen v času izletanja iz svojih zatočišč.

Premikanje po zraku netopirjem omogoča tudi sezonske migracije in kolonizacijo težko dostopnih območij. O tem na primer govori dejstvo, da sta edina avtohtona predstavnika sesalcev na Novi Zelandiji dve vrsti iz skupine netopirjev.

Vse naštete prednosti in možnosti, ki jih ponuja let, pa imajo seveda svojo ceno, in to predvsem v obliki energetskega vložka. Zelo groba in ilustrativna ocena predpostavlja, da za eno sekundo letenja netopirji porabijo dvakrat več energije, kot je sesalci podobnih velikosti porabijo pri teku. Pri netopirjih so se tako razvile številne prilagoditve, povezane z varčevanjem energije ter drugimi lastnostmi. Prisluhnimo doktorici Maji Zagmajster.

Izjava

Za zagotavljanje zadostne količine energije za mišice, ki se med letom neprestano krčijo in raztezajo, imajo netopirji dobro razvit dihalni in krvožilni sistem. Oba skrbita za transport kisika iz ozračja do mitohondrijev, celičnih organelov, v katerih prihaja do sinteze adenozin trifosfata. Ta spojina v vseh celicah služi kot vir energije za celične procese.

Ko netopirji začnejo leteti, se hitrost njihovega dihanja poveča za 4- do 6-krat in tako med letom ostaja na enaki frekvenci kot premikanje prhuti. Torej: en zamah s prhutjo - en vdih in izdih. V primerjavi z ostalimi sesalci podobnih velikosti imajo netopirji tudi do trikrat večje srce, kar pomeni, da lahko v enem samem utripu po netopirjevem telesu zakroži večja količina krvi, ki mišicam dostavlja kisik, potreben za sintezo adenozin trifosfata.

Kot smo slišali v izjavi, so prilagoditve na letenje povezane tudi z oglašanjem netopirjev oziroma eholokacijo. Čeprav eholokacije niso sposobne vse vrste netopirjev, ta poleg različnih vraž predstavlja eno najbolj prepoznavnih lastnosti te skupine. Eholokacijo lahko preprosto opišemo kot sposobnost živali, da z odmevi lastnih zvokov ustvarjajo zvočno sliko neposredne okolice. Čeprav netopirji niso edina skupina živali, ki si sliko okolja ustvarjajo na ta, za nas ljudi sofisticiran način, pa jim je kombinacija sposobnosti letenja in eholokacije omogočila, da so ena redkih skupin, katere življenjski prostor je nočno nebo.

Za orientacijo v temi netopirji proizvajajo za naša ušesa neslišne ultrazvočne klice, katerih frekvenca lahko doseže tudi 120 000 hercev. Zvočni valovi tovrstnih klicev se odbijejo od predmetov in živali v okolici in se v netopirjevem ušesu pretvorijo v živčne signale. Za nadaljnjo, zelo posplošeno razlago eholokacije vzemimo kot primer netopirja, ki v gozdu lovi leteče žuželke. Njegovi klici se tako kot od plena odbijejo tudi od številnih dreves, tako da morajo biti netopirji sposobni razlikovati med zvočnim valovanjem, ki se odbije od potencialnega plena, ter ostalim šumom, ki se vrne v njihova ušesa.

Da lahko to storijo, netopirji proizvajajo klice različnih frekvenc, njihovi odmevi pa v sebi nosijo informacijo o obliki, velikosti in oddaljenosti objekta od netopirja. Posebne mišice v grlu jim omogočajo, da lahko proizvedejo tudi do 190 tovrstnih klicev na sekundo.

Za oceno razdalje pri eholokaciji netopirji uporabljajo razliko v času od trenutka klica do časa njegovega povratka. Daljša, kot je razlika v času, bolj oddaljen je predmet. Umeščenost predmeta v prostor pa ugotovijo s primerjavo zvokov, ki jih slišijo v vsakem od ušes. Bolj levo, kot je predmet postavljen, hitreje bo zvok dosegel levo uho v primerjavi z desnim, in obratno.

Eholokacija predstavlja zelo učinkovit način natančnega zaznavanja okolice v popolni temi, kar med drugim potrjuje tudi podatek, da lahko vrste iz družine podkovnjakov na ta način zaznajo tudi nit s premerom 0,05 milimetra.

Naslednji lastnosti netopirjev, o katerih bomo razpravljali v današnji oddaji, sta visenje in spanje netopirjev. Oddajo pa bomo zaključili s pomembnostjo ohranjanja habitatov netopirjev v naravi.

Vmesni komad

Pozdravljeni znova na 89,3 MHz v oddaji Frequenza della Scienza, v kateri tokrat govorimo o netopirjih. Oddaja je nastala s sodelovanjem s Slovenskim društvom za proučevanje in varovanje netopirjev ter projektom Netopirji - skrivnostni Ljubljančani, ki je sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana.

Netopirji so aktivni od zgodnje pomladi, preko poletja in do jeseni, zime prespijo. Spijo pa tudi čez dan, saj so aktivni od mraka do jutranje zarje. Ko spijo, visijo z glavo navzdol. S svojimi kremplji se oprimejo še tako majhne skalne špranje v jamah ali vej na drevesih. Visenje morda ni videti najbolj udobno, a netopirji imajo posebne prilagoditve in visenje tako ni energetsko potratno. Ko se enkrat s kremplji oprimejo podlage, jim posebne tetive ob mišicah na golenih omogočijo visenje. To je celo tako energetsko nepotraten oprijem, da netopir, tudi če v tem položaju pogine, pogosto še vedno visi z glavo navzdol. Ker so netopirji veliko manjši kot ljudje in imajo najtežji maso le malo več kot enega kilograma, na njih gravitacija ne vpliva tako kot na ljudi. Tako nimajo težav s tem, da bi preveč krvi prišlo v glavo. Več o visenju netopirjev nam je povedala doktorica Maja Zagmajster:

Izjava

Netopirji so z visenjem torej zasedli prostor, ki drugim živalim ni dosegljiv, za spanje pa izbirajo okolja, ki so brez plenilcev. Prav tako že sam čas in prostor njihove aktivnosti veliko pripomoreta k temu, da so netopirji težko ulovljiv plen. Kljub temu se ti nočni letalci še vedno znajdejo na jedilniku nekaterih plenilcev, med katerimi lahko pomembno vlogo igra tudi nam ljudem zelo ljuba vrsta, domača mačka. Poslušajmo, kaj nam je o plenilcih netopirjev na območju Evrope povedala Maja Zagmajster.

Izjava

Za izginjanje kolonij pa niso krive le živali, ki v iskanju naslednjega obroka izkoristijo ustaljen ritem izletavanja netopirjev, pač pa tudi ljudje. Naše globalne aktivnosti ogrožajo obstoj netopirjev, kot tudi seveda drugih organizmov, na celotnem spektru, vse od posameznih kolonij ter lokalnih populacij pa do globalne razširjenosti celotnih vrst, kar lahko vodi do njihovega izumrtja in s tem njenega izbrisa iz pestrosti življenja, ki se je na našem planetu izoblikovalo skozi zemeljske veke.

Nekateri dejavniki ogrožanja so enaki tako za netopirje kot tudi druge živalske pa tudi rastlinske vrste. Med njimi so poglavitni izguba habitata, fragmentacija in degradacija okolja ter vnos tujerodnih vrst, ki za netopirje predstavljajo neposredne plenilce, tekmece za prostor in hrano ali tujerodne povzročitelje bolezni. Na dolgem seznamu človekovih dejavnosti, ki škodijo netopirjem, lahko izpostavimo še vnos različnih kemikalij v obliki pesticidov in drugih zvarkov agrokemične industrije. Ti po eni strani nižajo populacije insektov, ki plenilskim netopirjem predstavljajo hrano. Po drugi strani pa netopirji, ki se prehranjujejo z zastrupljenimi žuželkami, uživajo tudi strupene snovi same.

Nekoliko bolj specifično grožnjo za netopirje pa predstavlja zapiranje zatočišč netopirjev, kot nam to razloži doktorica Zagmajster.

Izjava

Zaradi že velikokrat omenjenega nočnega življenja netopirjev je eden od negativnih človeško povzročenih vplivov tudi svetlobno onesnaženje. Govori Maja Zagmajster.

Izjava

Torej s svetlobnim onesnaževanjem posežemo v dnevno-nočni ritem netopirjev. Poleg tega pa vplivamo tudi na žuželke, ki so vsaj v našem prostoru njihova večinska prehrana. Žuželke, ki jih človekovi svetlobni viri prav tako zavedejo, se začnejo okrog njih zbirati v velikem številu. Že sama toplota luči, kot tudi nespametno in energetsko potratno obletavanje svetlobnih objektov, pripomore k temu, da veliko število žuželk tam dočaka svoj konec. Prezgodnja smrt teh žuželk lahko vpliva na nižjo številčnost naslednjih generacij, kar lahko prinaša majhno, vendar konstantno zmanjševanje lokalnih populacij nekaterih žuželk in s tem vedno manj hrane za netopirje tistega območja.

Tudi če danes vidimo netopirja, ki se v samopostrežni “all you can eat” restavraciji pri obcestni svetilki masti z žuželkami, to ne pomeni, da bo tovrsten vir hrane v svoji sedanji številčnosti zdržal na dolgi rok.

Obstaja pa tudi druga plat človeških vplivov na prisotnost, številčnost in razširjenost netopirjev, saj človeški objekti, predvsem zvoniki cerkva, gradovi, zapuščene stavbe in odprta podstrešja, nekaterim vrstam nudijo idealna zatočišča, kot to na primeru malega podkovnjaka in navadnega netopirja razloži Maja Zagmajster.

Izjava

Na tem mestu je treba poudariti, da so ti - če jim lahko tako rečemo - pozitivni vplivi naših stavb zelo vrstno specifični. Tako tovrstna zatočišča ugajajo le nekaterim vrstam netopirjev in jim s tem omogočajo prisotnost v okoljih, v katerih jih sicer ne bi bilo, medtem ko na druge vrste urbanizacija vpliva bolj z vidika izgube habitata in ima tako negativen vpliv.

Netopirje, ki prebivajo blizu vas, lahko pobližje spoznate to poletje. Na Facebooku sledite profilu Netopirji - skrivnostni Ljubljančani, kjer boste izvedeli več o dogodkih v okviru tega projekta, sofinanciranega s strani Mestne občine Ljubljana. Današnja oddaja je nastala v sodelovanju s Slovenskim društvom za proučevanje in varstvo netopirjev.

Netopirila sta se Zarja in Gregor.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness