Sosedsko razvijanje rudišč
Aluminij, barit, berilij, bizmut, borati, kobalt, koksni premog, fluorit, galij, germanij, hafnij, težki elementi redkih zemelj, lahki elementi redkih zemelj, indij, magnezij, naravni grafit, naravni kavčuk, niobij, platinske kovine, fosfatna ruda, fosfor, skandij, silicijeva kovina, tantal, volfram, vanadij, boksit, litij, titan, stroncij.
Pravkar ste slišali seznam kritičnih surovin, ki ga je leta 2020 posodobila Evropska komisija. To so mineralne surovine, od katerih je odvisna visoka tehnologija. Težnje po novih virih in zagotovljeni oskrbi s temi surovinami pa so vedno večje. Evropa zato veliko vlaga v raziskovanje novih rudnih nahajališč, med drugim tudi raziskovanje rudnega potenciala Zahodnega Balkana. Mineralne surovine Zahodnega Balkana bodo tako tema današnje oddaje Frequenza della scienza. V prvem delu oddaje si bomo ogledali, kako mineralne surovine najdemo in kakšne surovine lahko na Zahodnem Balkanu sploh pričakujemo. Vrnili se bomo 250 milijonov let v preteklost, proučili premikanje kontinentov in pojasnili, kako so ti procesi povezani z nastanki rudišč. Spoznali bomo, kateri dejavniki premikanja plošč sprožijo najintenzivnejše oblikovanje rudnih teles. S pridobljenim znanjem se bomo potem sprehodili po zahodnobalkanskih rudnih nahajališčih in potencialih, ki jih območje še ima. Vendar preden se ponovno zapletemo in izgubimo v odročnih elementih periodnega sistema, pojasnimo, kaj so mineralne surovine. Odgovor nam je ponudila doktorica Duška Rokavec z Geološkega zavoda Slovenije.
Območje pod drobnogledom sestavlja sedem držav – to so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Severna Makedonija, Albanija, Črna gora in Kosovo. Najizrazitejše in najpomembnejše morfološke oblike na tem območju so – od zahoda proti vzhodu – Jadransko morje in visoke gube Dinaridov, ki mu sledijo. Potem se po vzhodnem slemenu spustimo v Panonsko kotlino, ki jo z druge strani omejujejo Karpati. A vrnimo se na začetek: predstavljajte si nad jadransko obalo dvigajoče se Dinaride. Gorovje pred vami nam je neznano in zanima nas, kaj skrivajo razgaljene kamnine poleg očitnega apnenca. Na pomoč nam je priskočil geolog Ladislav Palinkaš, profesor na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Zagrebu.
Nastanek rudišč je vezan na zgodovino nastanka širšega območja, na katerem se pojavlja mineralno nahajališče. To pomeni, da se mineralne surovine pojavljajo v rudiščih mnogih oblik. Zato je stroka uvedla več klasifikacij za razvrščanje mineralnih surovin. Razvrstitve se lahko osredotočajo na vodilne elemente oziroma minerale nekega rudišča. Lahko jih delimo glede na matično kamnino, tektonsko ozadje ali geološko starost. Rudišča pa so pogosto klasificirana tudi glede na procese, ki kamnino bogatijo z rudnimi minerali.
Klasifikacijo glede na genetske procese tudi najpogosteje uporabljamo, glavni klasifikacijski skupini pa predstavljajo magmatski in sedimentni procesi. S pomočjo takšne delitve glede na izvor obogatitve dobimo štiri tipe rudišč. Najprej omenimo magmatska rudišča, pri katerih je obogatitev rezultat kemičnih in mineraloških dogajanj v magmi. Pri hidrotermalnih rudiščih je visoka mineralna koncentracija posledica precipitacije iz vročega fluída, ki migrira znotraj kamnin. Pri sedimentnih rudiščih na mineralno obogatitev vplivajo mehanski in kemični procesi sedimentacije. Zadnji tip rudišča je regolitni, pri katerem se mineralna koncentracija poveča zaradi procesov preperevanja, kot na primer pri lateritih.
Povedali smo že, da lahko rudišča klasificiramo tudi glede na zgodovino tektonskih procesov in geološko starost. Zato sedaj sledi hiter pregled tektonskega dogajanja na Zahodnem Balkanu. Začeli bomo kar 250 milijonov let v preteklosti, v geološkem obdobju, imenovanem perm. Takrat se je južni kontinent Gondvana Afriške tektonske plošče približeval severneje ležečemu kontinentu Lavraziji, ležeči na Evrazijski tektonski plošči. Gondvana je pred seboj s subdukcijo zapirala ocean, ki ju je ločeval. Na ozemlju Zahodnega Balkana se je takrat začel alpinski Wilsonov cikel, več profesor Palinkaš.
Poznavanje faz alpinskega Wilsonovega cikla na Zahodnem Balkanu je pomembno za nadaljevanje. Zato ponovno navajamo vse faze Wilsonovega cikla, s katerimi si bomo čez nekaj minut pomagali razložiti tektonsko in geološko zgodovino Zahodnega Balkana. Prva faza cikla se je začela odvijati nekje na južnem obrobju kontinenta Lavrazija. Pričel se je kontinentalni rifting ali razpiranje skorje z globokim ugrezanjem kontinentalne skorje. V triasu je rifting napredoval in morje je zalilo ugreznjene dele. Tretja faza je jurska oceanizacija, tektonska plošča se je z ekstenzijo tako stanjšala, da je nastala oceanska skorja, ki jo prepoznamo po značilni ofiolitni sekvenci ultramafičnih kamnin. V četrti fazi se je ekstenzija spreobrnila v kompresijo. Afriška in Evrazijska plošča sta se približevali ena drugi. Med njima pa se je nahajalo precej manjših oceanov in mikroplošč, od katerih je najpomembnejša Jadranska tektonska plošča. Med vsemi tektonskimi tereni, nagnetenimi med Afriko in Evrazijo, so v četrti, kredni fazi Wilsonovega cikla vladali zapleteni subdukcijski odnosi. V peti in šesti fazi Wilsonovega cikla opazujemo kolizijo oziroma kompresijo dveh kontinentov, in takrat je nastala končna, kompleksna zgradba Zahodnega Balkana.
Če si predstavljamo tridimenzionalno geomorfološko karto Zahodnega Balkana, ta deluje kot kepa raznobarvnega plastelina, različne barve v plastelinu pa predstavljajo ločene geostrukturne enote. Dacia, Tisa, Alkapa, Dinaridi in ofiolitni pasovi so tektonski tereni, ki so se sprijeli oziroma amalgamirali v Balkan, kakršnega poznamo danes. Dacia je enota Evropske tektonske plošče in je verjetno predstavljala nekdaj najbolj severno enoto. Alkapa in Dinaridi tvorijo domnevno južnejšo geostrukturno enoto kontinentalne skorje Jadranske plošče. Ofiolitni pas pa sestavljajo fragmenti oceanske Jadranske plošče, ki pogosto predstavljajo meje med preostalimi tereni. Geostrukturno uganko predstavlja enota Tisa, ki vsebuje afinitete obeh, Evropske in Jadranske tektonske plošče.
Na tej barvni in plastelinasti geomorfološki 3D-karti Zahodnega Balkana Karpate pokriva kontinentalna Alkapa Jadranske plošče. Zahodneje, v Panonski kotlini sta nagneteni Tisa in evropska Dacia. Ofiolitni pas Vardar oziroma fragmenti oceanske Jadranske plošče ju ločujejo od vzhodne meje Dinarskega gorstva oziroma terena kontinentalne Jadranske plošče in potekajo vzporedno z Jadransko obalo. Južno od Budve geotektonsko enoto Dinaridov prekinejo ofiolitni pasovi oceanske Jadranske plošče. Taka ureditev barv in posledično geostrukturnih enot je pomembna zaradi oblikovanja specifičnih metalogenetskih con. Več pa po glasbenem predahu.
Benjamin Clementine - By the Ports of Europe
Nadaljujemo z oddajo Frequenza della scienza, danes se prebijamo skozi kamnine Zahodnega Balkana in iščemo zanimive mineralne surovine. Pred glasbenim premorom smo govorili o združevanju različnih geostrukturnih enot ali terenov. Zanje je značilno, da ima vsak svoj specifični razvoj in s tem tudi nabor mineralnih rudišč, kar imenujemo metalogenetska provinca. Ko dva terena med seboj trčita, ustvarita nove metalogenetske province. Združevanje provinc vodi v nastanek con z mineralnimi nahajališči, ki imajo podobne tipe mineralizacij. Imenujemo jih metalogene cone.
Na Zahodnem Balkanu poznamo štiri metalogene cone, največja je Dinaridna metalogena cona. Če se vrnemo h geostrukturnim enotam, ta cona pokriva stike med terenom Dinaridi Jadranske kontinentalne plošče in deli ofiolitnih pasov oceanske Jadranske plošče. Na teh območjih najdemo rudišča z mineralogenezo izpred 250 milijonov let. Glede na faze Willsonovega cikla so to večinoma rudišča, ki so nastala med prvo in tretjo fazo. Torej med intrakontinentalnim riftingom, aktivnim riftingom in oceanizacijo. Mineralne surovine najdemo predvsem kot epigenetske oziroma vroče hidrotermalne vtiske v sedimentne kamnine, ki so nastali med sedimentacijo. Prevladujoča rudišča so obogatena z minerali cinka, svinca, železa, bakra. Ponekod so v rudnih nahajališčih celo ekonomske zaloge barijevih in antimónovih mineralov. Obe omenjeni surovini pa sodita na seznam kritičnih mineralnih surovin.
Druga metalogenetska cona je Vardarska cona, ki teče po vzhodni strani, skoraj vzporedno z Dinaridno cono. Območje je predvsem ofiolitni pas oceanske Jadranske plošče, ki je preživelo tri faze Willsonovega cikla, oceanizacijo, subdukcijo in kolizijo. Za cono so značilna predvsem hidrotermalna in masivna rudišča kromovih, titanovih, nikljevih in kobaltovih mineralov. Predvsem po kromovih rudiščih v bazičnih magmatskih kamninah izstopa Albanija. V to metalogenetsko cono spada tudi srbsko območje Jadar, na katerem so odkrili 118 tisoč ton težko zalogo litijevega oksida. V nahajališču Jadar so celo identificirali litijev mineral jadarit, ki ga doslej niso našli še nikjer drugje.
Vardarska in Dinarska metalogenetska cona sta si zelo podobni. Ker so Dinaridi del kontinentalne skorje, vardarski ofioliti pa del oceanske skorje Jadranske tektonske plošče, stroka ne ve, ali je bil to v preteklosti en ocean ali jih je bilo več. Vendar obstajajo značilnosti, s katerimi si lahko pomagamo. Več, profesor Palinkaš.
Najmanjša metalogenetska cona na Zahodnem Balkanu je Balkansko-karpatski lok. To je cona vzhodnega dela Srbije, ki leži vzhodno od Dinaridov in zahodno od Karpatov. Geotektonsko ta enota pripada stiku Dacie, evropskega terena, z Vardarskim ofiolitnim pasom Jadranske oceanske plošče in Alkapo, enoto kontinentalne Jadranske plošče. Cono zaznamujeta subdukcija in kolizija, na kar nakazujejo tudi rudišča z obilico bakrovih, cinkovih in svinčevih mineralov. Spremljajo ju precejšnje količine zlata in srebra. V to metalogenetsko cono sodi tudi rudišče Bor v Srbiji, v katerem lahko najdemo bakrovo nahajališče s svetovno znano kakovostno bakrovo rudo. V tem rudnem nahajališču se v obliki metasomatskih rud pojavljata tudi zlato in srebro, stranski produkti pridobivanja pa so potencialno lahko tudi elementi platinove skupine, ki so uvrščeni na seznam kritičnih surovin.
Najjužnejša metalogenetska cona na Zahodnem Balkanu je Srbsko-makedonski masiv. Če to prevedemo v jezik geostrukturnih enot, gre za del eksotičnih terenov, ki pripadajo kontinentalni Jadranski plošči. Na ta rudna nahajališča je vplivala predvsem pozna kolizija, ki je značilna za zadnjo stopnjo Willsonovega cikla. Zaznamuje jo predvsem magmatizem s srednjo do visoko vsebnostjo silicija. To pomeni, da je magmatizem graniten in v kamnini zelo reaktiven. Zato ta rudna nahajališča zaznamujejo veliki magmatski rudniki mineralov bakra, minerali cinka, svinca pa se ponovno nahajajo v epitermalno zaznamovanih sedimentnih kamninah. V to metalogenetsko cono spada rudnik v Srebrenici, kjer med drugim kopljejo tudi zlato.
Der Šenster Gob - Gypsy Colours
Na frekvenci 89,3MHz se danes posvečamo mineralnim surovinam na Zahodnem Balkanu. Pred glasbenim premorom smo predelali vse štiri glavne metalogenetske cone, razložili smo njihovo tektonsko in geološko ozadje, izpostavili pa smo tudi elemente, ki so v posameznih conah najobilnejši. Vendar pa nismo spregovorili le o najobilnejših elementih in njihovih mineralih. Nekajkrat smo omenili tudi seznam kritičnih mineralnih surovin, ki smo jih navedli čisto na začetku oddaje. Med današnjo oddajo smo večkrat omenili antimon, barit, kobalt, magnezij, platinske kovine, boksit in litij. To so surovine, ki jih je Evropska komisija označila za kritične in jih je mogoče najti na Zahodnem Balkanu. Poslušajmo, kaj nam o teh surovinah lahko pove dolgoletna predstojnica oddelka za mineralne surovine na Geološkem zavodu Slovenije, Duška Rokavec.
V Evropi se poglablja zavedanje o pomenu mineralnih surovin in samooskrbe s temi materiali. Evropska unija je začela usmerjati prizadevanja in finančno podporo v raziskave v sosednjih državah. Potencial za mineralne surovine je tako prepoznala tudi na Zahodnem Balkanu. Za raziskovanje in popisovanje naravnih dobrin v tej regiji je pobudo prevzela slovenska znanstvenoraziskovalna institucija.
Namen registra, ki so ga ustvarili s projektom RESEERVE, je javna dostopnost in spodbujanje investicij. Na seznamu je 473 primarnih in 1462 sekundarnih nahajališč mineralnih surovin. Pričakovano več je nahajališč rudniških odpadkov in nasipov materialov, ki jih je rudarska dejavnost odvrgla. V teh rudniških odpadkih oziroma sekundarnih mineralnih surovinah pa so še vedno prisotne uporabne količine za nas zanimivih materialov, čeprav v zelo osiromašenih koncentracijah. Z razvijajočo se tehnologijo pa bi v prihodnosti lahko dosegli izkoriščanje sekundarnih mineralnih surovin tudi iz rudniških odpadkov.
Med 473 nahajališči primarnih surovin ima okoli 60 območij oznako greenfield, kar pomeni, da je to še nedotaknjeno območje brez razvite rudarske dejavnosti. Potenciala za rudarjenje na Zahodnem Balkanu je zelo veliko. Tudi za kritične mineralne surovine, vendar podrobneje o tem po glasbenem premoru.
Balkan Ethno Orchestra - Teče Mi Voda Studena
Poslušate oddajo Frequenza della scienza, v kateri govorimo o mineralnih surovinah na Zahodnem Balkanu. V zadnjem delu oddaje si bomo ogledali potenciale, ki jih ima Zahodni Balkan na področju kritičnih mineralnih surovin. O baritu, magneziju, antimonu, litiju in preostalih kritičnih elementih je spregovoril profesor s Prirodoslovno-matematične fakultete na Univerzi v Zagrebu in član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Ladislav Palinkaš.
Zahodni Balkan je regija, ki ima zelo zapleteno geološko zgradbo. To se odraža v bogatosti z mineralnimi surovinami, ki zanimajo tudi Evropo. Glede na smernice evropske iniciative za mineralne surovine si Evropa prizadeva za pravično trgovanje z mineralnimi surovinami, večjo samooskrbo in zagotovitev stabilnih trgovskih poti z državami uvoznicami. Več o prizadevanjih Evrope nam pove vodja projekta RESEERVE doktorica Rokavec.
Rudarstvo ima pogosto negativen prizvok in ob njegovi omembi vsi pomislimo na degradacijo okolja. Vendar sta izkoriščanje mineralnih surovin in z njim povezana industrija trenutno še vedno ključnega pomena za obstoj in razvoj človeštva. Bistvena dejavnika pri razvijanju določene rudarske panoge na določenem območju sta aktivno sodelovanje stroke in izobraževanje prebivalstva, je poudarila sogovornica, doktorica Rokavec. Tako smo danes tudi vam podrobno predstavili metalogenetsko in geološko dogajanje na Zahodnem Balkanu. Izkoriščanje surovin iz te regije je neizogibno, pri tem procesu pa je pomembno, da se opiramo na stroko ter da poskrbimo za okolje in lokalno prebivalstvo.
Hvala da ste bili danes z nami, ponovno vabljeni k poslušanju naslednje Frequence della scienze v nedeljo, 20. februarja.
SREČNO!
Na potovanju po geostukturnih enotah in geološki zgodovini rudišč Zahodnega Balkana vas je spremljala Lea.
Brala sva Špela in Biga.
Tehniciral je Filip.
Lektorirala je Eva.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj