Svitov dan 2024
V četrtek, 12. decembra, je v prostorih Zdravniške zbornice v Ljubljani potekalo tradicionalno strokovno srečanje Programa Svit, Svitov dan. Letošnje srečanje je zaznamovala 15-letnica Programa Svit, ki je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Na srečanju so govorci, specialisti z različnih področij, sodelujoči v Programu Svit, predstavili pomen presejalnega programa, kakovost izvajanja ter podrobneje predstavili izkušnje iz lastne klinične prakse.
Ob začetku srečanja sta zbrane nagovorila tudi državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Iztok Kos in generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar. Oba sta poudarila pomen preventivnega Programa Svit za izboljšanje javnega zdravja, Tatjana Mlakar je zagotovila, da se bodo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje zavzemali, da bodo vsebine, citiramo: »zavestno izboljševali in dodajali potrebna finančna sredstva.« Konec citata.
Na predavanju je vodja Programa Svit, doktorica Dominika Novak Mlakar, opozorila, da je bil pred začetkom izvajanja Programa Svit rak debelega črevesa in danke najpogostejše rakavo obolenje v Sloveniji tako pri ženskah kot pri moških. V letu 2021 je po pogostosti padel na četrto mesto, kar priča o velikem pomenu zgodnjega odkrivanja sprememb. Na Svitovem dnevu smo se pogovarjali z doktorico Novak Mlakar, ki je leta 2006 sodelovala pri vzpostavitvi Programa Svit in od začetka izvajanja v letu 2009 vodi njegovo implementacijo in promocijo na nacionalni ravni. Najprej nam je pojasnila, od kod ime Svit.
Izjava: dr. Dominika Novak Mlakar
Sogovornica nam pojasni, kateri del populacije je ciljna skupina Programa Svit in kdo vse je vključen v program.
Izjava: dr. Dominika Novak Mlakar
Prisotnost majhne količini krvi v blatu, ki s prostim očesom ni vidna, lahko nakazuje na predrakave spremembe oziroma izrastke iz črevesne sluznice, ki jim pravimo polipi. Prisotnost krvi pa lahko pomeni že maligen tumor na debelem črevesu. V Programu Svit približno v tretjini primerov odkrijejo črevesne polipe. Pomembno je, da se kri v blatu odkrije zgodaj, saj lahko z zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb preprečijo razvoj raka. V Programu Svit kot osnovni presejalni test uporabljajo test na prikrito krvavitev v blatu. Doktorica Novak Mlakar nam pojasni, za kakšen presejalni test gre in kaj pozitiven test pomeni.
Izjava: dr. Dominika Novak Mlakar
Pojasnimo, kar točno pomeni tak presejalni test. Presejanje pomeni pregledovanje navidezno zdravih ljudi s preprostim in cenovno ugodnim testom z namenom, da bi med njimi odkrili tiste, pri katerih je velika verjetnost, da že imajo predstopnjo ali začetno obliko iskane bolezni. S presejalnimi programi izboljšamo splošno zdravje populacije, hkrati pa znižamo stroške zdravljenja, saj večino primerov bolezni odkrijemo v zgodnji stopnji.
Program Svit je prvi cikel presejanja začel leta 2009, ko so v program prvič povabili vse prebivalce med 50. in 69. letom starosti. Leta 2015 so zgornjo starostno mejo dvignili na 74 let. Program Svit tako letos obeležuje 15 let delovanja. Kakšni so napredki v zadnjih 15 letih, nam pojasni doktorica Novak Mlakar.
Izjava: dr. Dominika Novak Mlakar
Število novih rakavih obolenj že od leta 1950 na Onkološkem inštitutu zbira Register raka Republike Slovenije. Raka debelega črevesa in danke trenutno zavzemata približno deset odstotkov vseh rakavih obolenj, kar na letni ravni pomeni okoli 1300 novih primerov. Program Svit je v Sloveniji zmanjšal tudi družbeno breme raka debelega črevesa in danke, kar nam pojasni profesorica Vesna Zadnik, vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu.
Izjava: prof. dr. Vesna Zadnik
Sogovornica nadaljuje, da so imeli pred začetkom Programa Svit vsako leto dva do tri odstotke več primerov raka debelega črevesa, od začetka Programa Svit pa vsako leto beležijo približno dvoodstotni upad. Profesorica Zadnik nam pojasni še, kaj so glavni dejavniki tveganja za razvoj raka debelega črevesa in danke.
Izjava: prof. dr. Vesna Zadnik
Najzanesljivejša metoda za diagnozo tako predrakavih sprememb kot tudi raka debelega črevesa in danke je kolonoskopija. Pri kolonoskopiji zdravnik uporabi endoskop, ki je sestavljen iz mnogih optičnih vlaken, ter z njim na zunanji zaslon prenaša sliko črevesne sluznice. Tako lahko odkrijejo predrakave spremembe – polipe, ki jih lahko že med samo kolonoskopijo odstranijo in tako preprečijo potencialni razvoj raka.
V sklopu Programa Svit deluje 25 endoskopskih centrov s 55 akreditiranimi zdravniki endoskopisti, ki morajo dosegati določene standarde. Primarij Milan Štefanovič iz Diagnostičnega centra Bled nam je pojasnil, kako je kakovost kolonoskopije napredovala v zadnjih 15 letih.
Izjava: prim. Milan Štefanovič
Primarij Štefanovič je na predavanju povedal tudi o uporabi umetne inteligence pri kolonoskopijah.
Izjava: prim. Milan Štefanovič
Na svetovni ravni se pojavnost raka debelega črevesa povečuje, zato so v Združenih državah Amerike že znižali starostno mejo za vključitev v presejalne programe s 50 na 45 let, na Japonskem pa na 40 let. Ali bi bilo smiselno v Sloveniji v Program Svit vključiti tudi osebe med 45. in 50. letom starosti, nam pojasni primarij Štefanovič.
Izjava: prim. Milan Štefanovič
Profesor doktor Bojan Tepeš iz Diagnostičnega centra Rogaška pa je na predavanju pojasnil, da je možnost preživetja oseb, ki jim je postavljena diagnoza v Programu Svit, za 31,3 % večja kot za tiste, ki se jim rak dokaže zunaj programa. Povedano drugače, tveganje za smrt zaradi raka je 3,84-krat večje pri tistih, ki se jim rak odkrije zunaj programa. Poudaril je, da je pojavnost raka debelega črevesa in danke pri moških med 45 in 50 let skoraj enaka kot v starostni skupini od 50 do 55 let. Zaradi omenjenih statistik se pojavlja vprašanje, ali naj moške v Program Svit vključijo prej.
Profesor Tepeš nam pojasni še nekatere zanimivosti iz novejših študij raka debelega črevesa.
Ob koncu srečanja pa je asistent Samo Plut, vodja Enote za endoskopsko diagnostiko iz UKC Ljubljana predstavil tudi nekatere težave Programa Svit. Izpostavil je, da je strah bolnikov pred kolonoskopijo in rezultati izvida še vedno velik dejavnik, da se ljudje na vabilo v Program Svit ne odzovejo. Asistent Plut pojasni, zakaj nas je strah kolonoskopije.
Nadalje je asistent Plut poudaril, da je vključitev možnosti sedacije v redni Program Svit velik dosežek, vendar pa se sedacije opravljajo le pri težjih kolonoskopijah. Sedacija je postopek, pri katerem bolnik dobi zdravila s pomirjevalnimi in protibolečinskimi učinki, da je za bolnika poseg neboleč. Poznamo analgosedacijo, pri kateri je bolnik pri zavesti, in globoko sedacijo, pri kateri bolnik zaspi. Za globoko sedacijo se največkrat uporablja anestetik propofol. Asistent Plut opiše tudi omejitve sedacije in druge načine za zniževanje bolečin pri bolnikih.
Pred kolonoskopijo pa se morajo bolniki nanjo pripraviti. Črevesje je potrebno očistiti, zato mora bolnik omejiti določeno hrano, pred preiskavo pa spiti odvajalni napitek in donat. Asistent Plut predstavi napredek za lažje čiščenje pred kolonoskopijo.
Za zaključek smo doktorico Dominiko Novak Mlakar, vodjo Programa Svit, povprašali še o prihodnosti programa.
Izjava: dr. Dominika Novak Mlakar
O Svitovem dnevu je poročal Luka.
Dodaj komentar
Komentiraj