S 1. septembrom so se otroci po malo daljšem premoru končno vrnili v šolo. Največja novost letošnjega šolskega leta je obvezna šolska potrebščina za otroke, starejše od 12 let, to je obrazna maska. Šolarji jo morajo uporabljati v skupnih prostorih šole in v šolskih avtobusih, medtem ko v razredih, v katerih naj bi bila zagotovljena minimalna varnostna razdalja enega metra, maska ni obvezna. Še vedno pa veljajo splošna navodila glede higiene rok in kašlja ter rednega čiščenja in prezračevanja prostorov. Cilja sprejetih ukrepov v času pandemije sta omejitev morebitne okužbe na učence enega razreda ali oddelka in preprečitev širitve po celotni šoli in širše. Spomnimo, da so tudi otroci prenašalci virusa, ko zbolijo, pa se pri njih bolj pogosto kot pri odraslih pojavljajo driska in drugi znaki, značilni za črevesno okužbo. Eden hujših zapletov okužbe s koronavirusom za otroke je sindrom podoben Kawasakijevemu, to je vnetna bolezen krvnih žil.

Tudi drugod po Evropi šolske klopi nič več ne samevajo. Medtem ko slovenska ministrica za izobraževanje, znanost in šport nesojenim šolskim simpatijam v času koronavirusa svetuje izogibanje fizičnim stikom oziroma le blago signalizacijo z očmi znotraj šolskih prostorov, si tudi druge države različno razlagajo ohlapna priporočila Svetovne zdravstvene organizacije. V Franciji denimo maske nosijo učitelji in učenci, starejši od 11 let, v Nemčiji prisegajo na organizacijo pouka v večjih prostorsko ločenih skupinah. V Italiji, ki je bila med najbolj prizadetimi v letošnji pandemiji, bodo učenci upoštevali varnostno razdaljo, učitelji pa naj bi poleg maske nosili celo obrazne ščitnike. Španija, ki v zadnjih dneh beleži porast okužb med mladimi, izpostavlja dosledno čiščenje stranišč, varnostno razdaljo med učenci so povečali na meter in pol, najmlajše otroke pa so razporedili v manjše skupine po 15 do 20 otrok. Uspešnost različnih ukrepov v šolah in vrtcih bomo lahko ocenili šele v zimskih mesecih, ko pričakujemo porast vseh prehladnih obolenj, tudi okužb s koronavirusom.