Znanstvena tržnica

Znanstvena tržnica

Oddaja
23. 12. 2016 - 16.00

V torek zvečer je v kreativnem centru Poligon potekal pogovor izdajateljev in izdajateljic spletne revije za kognitivno znanost Črna škatla z rahlo zamegljenim naslovom »V ozadju znanstvenih dosežkov«. Tema pogovora se je vrtela okoli tako imenovanega promoviranja znanosti v Sloveniji oziroma v slovenskih medijih. Gostji večera sta bili voditeljica oddaje Ugriznimo znanost na RTV Slovenija Renata Dacinger ter profesorica filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predsednica Društva za kognitivno znanost Slovenije doktorica Olga Markič. Pogovor pa je vodil Borut Trpin, doktorski študent filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
 

Povod za pravkar brani prispevek je bil pravzaprav pogovor, ki se je sukal okoli pojma promocija znanosti. V Sloveniji se v zadnjem času vse pogosteje širijo znanstvene vsebine in dogodki. Med drugimi se s promocijo znanosti ukvarja tudi Društvo za kognitivno znanost Slovenije, ki poleg izdajanja spletne revije organizira tudi spletne video pogovore in dialoge med mladimi znanstveniki in znanstvenicami. Ti prihajajo z različnih znanstvenih področij, ki vključujejo tako družboslovje in tehniko kot tudi naravoslovje in humanistiko. Prvo vprašanje večera se je glede tematike promocije znanosti nanašalo na vprašanje legitimitete znanstvene pozicije – kdo je pravzaprav zares znanstvenik? Odgovarja doktorica Olga Markič:

 

izjava

 

Prav argumentacijska metoda, pojmovna analiza in zgodovinska zavest so tisto, česar po navadi ne zasledimo v naravoslovnem in tehničnem diskurzu. Slednji je tudi sicer zaradi uporabe formul v naši družbi pojmovan kot obči znanstveni jezik. Po drugi strani pa znanstvenike in znanstvenice pri posredovanju znanstvenih razlag in odkritij ovira prav manko pojmovne refleksije. Kaj pri novinarskih nastopih pri znanstvenih sogovorcih in sogovorkah opaža novinarka Renata Dacinger:
 

izjava

 

S povedanim se strinja tudi Olga Markič, ki nadalje razmišlja:

 

izjava
 

V tem kontekstu je v slovenskem medijskem prostoru problematična uporaba pojma promocije znanosti, ki izhaja iz diskurza PR-ja oziroma odnosov z javnostmi. Nemalokrat je namreč promocijsko kampanjo kot pogoj zaslediti v evropskih znanstvenih razpisih. Sporen je torej prenos konteksta, ki razumevanje in posredovanje znanosti iz konteksta pogojevanja financiranja, ki se mnogokrat veže na aplikativnosti in uporabnosti znanosti, prenese v javni diskurz.

 

Javni diskurz v naši družbi večinoma krojijo mediji, torej novinarji in novinarke. Novinarstva pa ne gre zamenjevati, enačiti ali reducirati na diskurz in kontekst PR-ja, temveč je naloga novinark in novinarjev skrbeti za ustrezen pojmovni, zgodovinski in družbenopolitični kontekst podane znanstvene vsebine. Kako vlogo novinarjev razume Renata Dacinger in nadalje kako je z novinarsko objektivnostjo pri podajanju znanstvenih vsebin?

izjava

 

Kolikšen delež odgovornosti pa za sporočanje in razumevanje znanosti v družbi nosijo sami znanstveniki in znanstvenice, razmišlja Olga Markič:

 

izjava

 

Kaj torej storiti v danih razmerah, da bi znanstvene vsebine lahko ustrezno širili med javnostjo? Razmišlja novinarka Renata Dacinger.

 

izjava

 

Nek tak medij že obstaja – Radio Študent, ki ga ravnokar spremljate preko vaših radijskih sprejemnikov in internetnih oddajnikov. Na Radiu Študent že dobri dve leti poteka ustvarjanje znanstvenega programa, ki ga izvajajo študentke in študenti naravoslovja in tehničnih ved - vedno z navajanjem strokovnih virov in člankov iz priznanih znanstvenih revij s področja svojega študija in raziskovanja ter v sodelovanju z ostalimi sodelavci in sodelavkami radija, ki prihajajo tako iz naravoslovno-tehničnih kot tudi družboslovnih in humanističnih ozadij.

 

Tako na Radio Študent bodoče raziskovalce in raziskovalke uvajamo v znanstveno novinarstvo, s tem pa jim omogočimo neko dodatno izobraževanje, ki ga naše fakultete vsaj na ravni dodiplomskih in magistrskih študijev ne ponujajo. Na ta način poslušalcem in poslušalkam nudimo poglobljen znanstven program, predstavljen v širšem družbenem in političnem kontekstu - kar je v slovenskem medijskem prostoru posebnost. Naš program zajema dnevne jutranje znanstvene novice, dvakrat mesečno oddaje Frequenza della Scienza in občasen nočni program.

 

Ravno danes zvečer ob polnoči se bo sodelavkam in sodelavcem Znanstvene redakcije v etru pridružil doktor Jernej Ule, raziskovalec na področju molekularne nevrobiologije, ki deluje v Veliki Britaniji. Pogovarjali se bomo o naravi raziskovalnega dela in pa o medijsko spregledanih temah v Sloveniji, kot sta vpliv brexita na znanstveno raziskovanje in vračanje v tujini izobraženih raziskovalk in raziskovalcev nazaj v Slovenijo.
 

Da pa bomo lahko še naprej oddajali in izobraževali bodoče novinarje in novinarje ter znanstvenike in znanstvenice, cenimo vsak novec, ki ga namenite kampanji ŠiriRŠ. Na naši spletni strani najdete tudi poseben del za donacije, namenjene avdicijam in usposabljanju.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness