Ko produkcijska sredstva in delovno silo zmešamo v pravilno zmes, dobimo zgodbo o uspehu. Uspehe v kapitalistični ekonomiji nizamo, če zagotovimo, da nam – potem ko smo na trgu prodali produkte dela in z zaslužkom poplačali najeto delovno silo ter produkcijska sredstva – ostane kar se da visok presežek. Ceno produkcijskih sredstev optimiziramo s tehnološkimi inovacijami, učinkovito logistiko in nižanjem cene dobave. Inovativen stroj skrajša delovni čas, nujen za izdelavo produkta, učinkovita logistika omogoči, da izdelava in prodaja produktov potekata nemoteno, surovine so cenejše, če jih uspemo uvoziti v velikih količinah in iz delov sveta, v katerih je njihova produkcija cenejša. Če želimo v okvirih obstoječega delovnega prava optimizirati še ceno delovne sile, pa se moramo bržkone oglasiti v pisarni kadrovskega psihologa. Ta bo v našem podjetju poskrbel za implementacijo strokovno podprtih metod, s katerimi bodo delavci prostovoljno delali še dlje, na maksimumu svojih zmogljivosti in z nasmeškom na obrazu. Tako bo vsak delavec podučen o svoji individualni odgovornosti do podjetja ter čutil pripadnost kolektivu. Nihče ne bo podvomil v svoje možnosti za napredovanje, podjetje bo postalo ena velika srečna družina. A najpomembneje, dobički bodo rastli!

Psihologija dela, posebna aplikativna veja psihologije, svoje mesto med univerzitetnimi hodniki utemeljuje s svojo uporabnostjo – z obljubo, da bo razvila uporabne metode za povečevanje učinkovitosti delavcev. Ali, če citiramo kar del opisa enega izmed obveznih predmetov na študiju psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti – študenti pri predmetu pridobijo kompetenco poznavanja »možnosti za uporabo psiholoških spoznanj v zvezi z realnimi problemi v delovnih organizacijah«. V akademski psihologiji je tako običajno, da se o realnih problemih dela izrekajo industrijski in organizacijski psihologi ali danes modni kadrovski strokovnjaki ter happiness managerji. Delavke in delavci so s pomočjo psiholoških raziskav in strokovno informiranih posegov v delovna mesta konstruirani kot nemi objekti, s katerimi je treba pravilno in upoštevajoč rezultate raziskav manipulirati, da iz njih iztisnemo kar največ presežne vrednosti. 

V decembrski Psihoteki bomo na problem dela v kapitalistični ekonomiji pogledali z druge strani razrednega boja. Kako se upreti intenziviranju dela? Kako si izboriti boljše delovne pogoje? Kako graditi razredno solidarnost in politizirati delavstvo? O vsem tem tokrat z delavci, sindikalisti in tovariši.             

V studiu Radia Študent smo govorili z Mirjano Janjić in Selmanom Hodžićem iz Sindikata Tuš, Andražem Malijem iz Centra za družbeno raziskovanje (CEDRA) ter Katjo Praznik iz Sindikata za ustvarjalnost in kulturo (ZASUK).

FOTO: Sindikat Tuš