Kompleks psihoanalitskih, psiholoških in psihiatričnih praks v Jugoslavij se je namenil spremeniti osebnost in jo osvoboditi zatiralskih elementov, ki ji vladajo, da bi ustvaril socialističnega človeka, opremljenega z vsemi orodji in orožji za svobodno, ustvarjalno dejavnost. To je bilo težko delo zanje in za človeka, ki mora vse napore in zmožnosti usmeriti v lastno spreminjanje, da z velikimi napori doseže zavestno humano delovanje v smeri gradnje resnično samoupravnega politično-ekonomskega sistema. Nihče ni tajil, kvečjemu poudarjal politično osvoboditveno srž psihoterapije.

Jugoslavija je propadla v dolgotrajnem brutalnem nasilju in reke krvi so s seboj odnesle osvoboditvene psiho-prakse. 

Kar so te prakse naredile za ljudi, tega ni moč kmalu in preprosto izbrisati iz naše zavesti. Zdaj že desetletja rekonstituiran psi-kompleks vztrajno krha humane osebnosti, da se same sploh več ne prepoznajo. Ampak pridobljene svobodne zavesti nam nihče ne more odvzeti, ne glede na vse poskuse naše dehumanizacije za lažjo prilagoditev kapitalskim razmerjem. 

Prostor vmes imenujeva vrzel.