Danes recenziramo knjigo Creativity in Research s podnaslovom Cultivate clarity, Be Innovative, and Make Progress in your Research Journey, ki je izšla leta 2019 pri založbi Cambridge University Press. Avtorice Nicola Ulibarri, Amanda Cravens, Anja Svetina Nabergoj ter avtorja Sebastian Kernbach in Adam Royalty so se spoznali na Inštitutu za oblikovanje Hasso Plattner na Univerzi Stanford. Tam so razvili delavnice ustvarjalnosti za raziskovalke in raziskovalce, na podlagi katerih so spisali knjigo Creativity in Research.

Sodobno akademsko okolje ni zelo spodbudno za ustvarjalnost. Znanstvenice in znanstveniki so konstantno obremenjeni z veliko dela in pritiskom, da morajo objavljati članke, pridobivati financiranje za raziskave in napredovati v višje akademske nazive. Znanstveno-raziskovalno delo je pogostokrat slabo opredeljeno, nelinearno in zmedeno. Če se zdi, da so cilji v akademskem svetu ponavadi jasni – doktorirati, pridobiti financiranje projekta, odkriti oziroma razviti nekaj izjemnega, dobiti mesto redne profesorice – je pot, ki vodi do teh ciljev, pogostokrat nejasna.

Raziskovanje nejasnih problemov ter iskanje načinov za njihovo reševanje je mogoče z ustvarjalnim mišljenjem, novim pogledom na stvari, trdijo v knjigi Creativity in Research. Kadar smo osredotočeni na neko specifično nalogo, denimo pri računanju ali obdelavi eksperimentalnih rezultatov, uporabljamo tako imenovano konvergentno mišljenje, ki temelji na predznanju in logičnem mišljenju. Vendar s konvergentnim mišljenjem lahko pridemo le do predvidljivih rešitev. Nepričakovane in nenavadne zamisli se nam porodijo, kadar razmišljamo divergentno, ko nefokusirano razmišljamo o več stvareh hkrati in iščemo povezave med njimi. K divergentnemu razmišljanju nas ponavadi spodbudijo aktivnosti, kot so sprehajanje ali tuširanje, pri katerih naš um ni fokusiran na en konkreten problem.

Ustvarjalnost je bistvo znanosti. Znanstveno-raziskovalni proces med drugim zaobjema identifikacijo nerazrešenih vprašanj, reševanje problemov, razvoj novih metod ter ponujanje razlag za nepričakovane pojave. Vendar se večina raziskovalk in raziskovalcev nikoli ni eksplicitno učila o ustvarjalnosti sami, ampak je ustvarjalni proces razvila iz lastnih izkušenj. Nekateri so imeli srečo, da so se o samih procesih kaj naučili od mentorice ali mentorja. Le redkokdo pa se je med študijem lahko strukturirano učil o ustvarjalnem procesu v znanosti.

Creativity in Research želi zapolniti to vrzel v študijskih programih. V knjigi je pozornosti usmerjena na sam znanstveno-raziskovalni proces, ne le na cilj. Knjiga je zbirka teorije, anekdotičnih izkušenj, nasvetov, pa tudi konkretnih vaj in iztočnic za refleksijo o našem trenutnem delu ter o opravljenih vajah. Creativity in Research ni namenjena le raziskovalkam in raziskovalcem na začetku kariere, ampak je primerna za vse, ne glede na njihovo akademsko pozicijo in znanstveno področje.

Knjiga nas najprej spodbudi k aktivnemu opazovanju svojega delovnega procesa in vseh misli, čustev ter občutkov, ki se nam porajajo pri delu. V nadaljevanju se ukvarja z identifikacijo problemov. Nato pa nam predstavi nekaj konkretnih predlogov, kako vpeljati ustvarjalno mišljenje v svoj znanstveno-raziskovalni proces za reševanje identificiranih problemov. Spodbuja nas, da na znanstveno-raziskovalni proces gledamo kot na timsko delo in da že zgodaj začnemo iskati povratne informacije od drugih. Da bi nam kar najbolj približali potek njihovih delavnic, so enajsto poglavje napisali kot 30-dnevni izziv s predlogi, katera poglavja naj preberemo in katere naloge naj rešimo v posameznem tednu. Izziva se lahko lotimo sami ali v skupini. Na koncu avtorice in avtorja pišejo še o mentoriranju ustvarjalnosti.

Doktorski študij je naporen tudi zato, ker je na začetku naš končni cilj nejasen, do zagovora pa imamo še nekaj let časa. Zato je nemalokrat težko vsak dan najti motivacijo, da naredimo korak naprej v smeri k temu slabo definiranemu cilju, ki je povrhu še daleč, daleč stran. Kdaj tudi težko prepoznamo prioritete ali pa odlašamo z neko nalogo, ker ne vemo, kako bi se je lotili. Ko beremo znanstveni članek, dobimo občutek, da je bil proces, ki je vodil do njegovega nastanka, že od začetka jasno začrtan, in da so avtorice in avtorji preko izbranih metod linearno prišli do logičnih zaključkov. V resnici pa se za mnogimi znanstvenimi odkritji skriva kompleksen proces, poln vzponov in padcev, tipanja v različne smeri, pogostokrat tudi vračanja nazaj na začetek in/ali obrata v popolnoma drugo smer. A ker nam ta dejanska pot v večini primerov ni poznana, se lahko počutimo, da smo edini, ki tavamo v temi, preden pridemo do nekega odkritja.

Ob prebiranju knjige Creativity in Research spoznamo, da še zdaleč nismo edini s takšnimi težavami in občutki, nasprotno se verjetno prav vsakdo prej ali slej znajde v taki situaciji. Ponudi nam tudi nekaj konkretnih rešitev, kako se premakniti naprej, kadar obtičimo pri delu. Večina si verjetno težko predstavlja, kako v svoj znanstveno-raziskovalni proces vključiti recimo iteracije in prototipiranje, če ravno ne gradi prototipa neke naprave. Ker pa so knjigo Creativity in Research napisali raziskovalci za raziskovalce, nam s konkretnimi primeri in vajami pomaga, da pričnemo gledati na denimo pisanje znanstvenega članka ali upravljanje s časom kot na prototip.

O ustvarjalnih nasvetih je brala Angelika.