O škodljivosti oziroma neškodljivosti elektronskih cigaret razpravljamo, že odkar so te prišle na trg. Domnevo o njihovi neškodljivosti pa je sedaj dokončno pokončala študija raziskovalne skupine Harvardske šole javnega zdravja.

V raziskavi so analizirali 51 najbolje prodajanih tekočin za elektronske cigarete različnih okusov. V njih so iskali prisotnost zdravju škodljivih spojin za izboljšanje okusa.  Osredotočili so se na spojine diacetil, acetilpropionil in acetoin. Te spojine so sicer dovoljeni ojačevalci okusa v prehrambni industriji, vendar pa je znano, da inhalirane v obliki aerosola povzročajo pljučno bolezen obliterativni bronhiolitis. To je življenje ogrožajoča bolezen, ki nepovratno uničuje pljučno tkivo in zmanjša sposobnost pljuč za privzem kisika.

Pri testiranju so merili maso škodljivih snovi v pari, ki jo proizvede ena doza tekočine za elektronske cigarete.  Pri več kot 75 odstotkih vseh testiranih tekočin so odkrili prisotnost snovi, ki dokazano škodujejo zdravju. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da so številne tekočine s privlačnimi okusi sladkorne pene, cupcakesovin sadja namenjene mladim, ki jim lahko dolgotrajno okvarijo zdravje.

Grafen je zelo tanek alotrop ogljika, ki je debel zgolj eno plast atomov, kar je 3,35 Å. Poleg tega se ponaša z izjemno trdoto in prevodnostjo. Popularni so tudi kemijsko spremenjeni grafeni. Najpogosteje raziskovane so plasti grafenovega oksida, ki imajo na grafensko strukturo vezane kisikove funkcionalne skupine.

Skupina znanstvenikov s pekinške univerze je razvila novo metodo pridobivanja plasti grafenovega oksida. Do zdaj se ga je pridobivalo po Hummerjevi metodi, pri kateri je bila običajna uporaba natrijevega nitrata. Novoodkrita metoda pa se uporabi natrijevega nitrata, v prisotnosti katerega se razvijajo tudi strupeni dušikovi oksidi, izogne. Znanstveniki so novemu, izboljšanemu receptu pridobivanja grafena dodali zgolj majhno količino vode. Iz nje naj bi se v reakcijski zmesi tvoril ozon, ki je močan oksidant. Ta lahko oksidira grafit do plasti grafenovega oksida ali pa razpade na kisik.

Plasti grafenovega oksida, pridobljenega po novem postopku, imajo v grafenski strukturi manj napak kot tiste, pridobljene po uveljavljenem receptu. Kemijsko spremenjeni grafeni pa se uporabljajo predvsem kot katalizatorji in detektorji. Podrobneje bomo o grafenu in njegovih derivatih spregovorili tudi v oddaji Frequenza della Scienza v začetku januarja.

Grafen sva kadila vajenca Fran in Matej.