V današnjem Zbritoffu se v velikem ovinku ogibamo klasičnim pozitivistično-empiričnim raziskavam. Namesto tega se lotevamo znanstvenega prispevka, ki je kvalitativen, vendar spet ne na način klasične kvalitativne metodologije. Zelo težko je predstaviti ideje, ki so zapisane v obliki herstory, obrata iz history, torej zgodovine, ki je sestavljena iz his, njegova, in story, zgodba.

Avtorica Laura S. Brown predstavi kritične točke razvoja feministične psihologije, ki so povezane z asociacijo žensk v psihologiji v ZDA, Association for Women in Psychology. Za razliko od klasičnega članka znanstvenih novic nosi ta očitno politično konotacijo. Kot nas avtorica nagovori skozi prebito šesto steno: »Ne vem, kdo ste, ve, ki berete. Ohranite svojo radikalno vizijo, še 50 let se borite proti heteropatriarhalni beli supremacistični kapitalistični kolonizaciji naše psihe.«

V besedilu so opisane radikalne poteze zadnjih 50 let, predvsem v prvih letih združenja. Avtorica poudari, da so nekateri ukrepi danes samoumevni, da jih je popularna, mainstream znanstvena in klinična psihologija posvojila, vendar je takrat to bilo radikalno in predvsem zasluga feminističnih psihologinj.

Kot primere radikalnih premikov navede slepe recenzije, kjer ne vidiš imena avtorice, tako da tekst res sodiš po vsebini in ne spolu avtorja, avtorice. Pravice klientov in dolžnosti terapevtk, ki morajo biti jasno izražene v informiranem soglasju, ki ga klient podpiše. Ekološka teorija mešanega izvora razvoja identitete, ki se danes na široko uporablja pod imenom kasnejše opredelitve: intersekcionalen pristop. Na kratko pomeni razumevanje, da so naša življenja sestavljena iz multiplih tirnic življenja, ki se prepletajo, množijo svoje učinke. To so na primer rasa, spol, spolna usmerjenost, razred. Posebej je izpostavljena tudi odprtost prostora lezbijkam v skupnosti sicer večinoma heteroseksualnih feminističnih psihologinj, sploh v obdobju, ko je bila homoseksualnost še vedno patologizirana.

Ravno na področju diagnosticiranja psihopatologij po priročniku Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, DSM so dosegle velike premike. S protesti so preprečile, da bi bilo posilstvo navedeno kot parafilija, torej kot bolezen, in ohranile, da se še vedno obravnava kot zločin. Na področju nasilja, posebej družinskega in spolnega, pa tudi diskriminacije, so s trdim delom dosegle uveljavitev kvalitativnih metod. Namesto eksperimentalnih, empiričnih metod naključnega razdeljevanja v skupine, kar je očitno nesmiselno, so dosegle možnost raziskovanja iz vidika žrtev skozi feministično lečo.

Mnogi uspehi pa so še vedno pod težkim bremenom kompromisov. Problem je namreč dvojen - če želiš doseči svoje, se moraš prilagoditi vladajoči oblasti in sama si itak podvržena ideologiji in materialnemu svetu, ki določa tvoje možnosti. Ni dovolj, da je v psihologiji veliko žensk, pomembno je, da smo psihologinje feministke in da radikalno spreminjamo psihologijo.