Rakavi zasevki v pljučih so težavni za zdravljenje; trenutno ne poznamo nobene specifične terapije za njihovo uničenje. Mnogi pogosto rabljeni kemoterapevtiki ne dosežejo zadostne koncentracije v pljučih in so zato neučinkoviti. Znanstvena ekipa je razvila celični dostavni sistem za ubijanje rakavih zasevkov v pljučih. Dostavne nanodelce, ki vsebujejo kemotrapevtik doksorubicin, so predstavili v reviji Science Advances.

Okoli 30 do 50 odstotkov vseh rakavih zasevkov se po ločitvi od matičnega raka vsidra v pljučno tkivo. Pljučne alveole namreč obrašča mreža drobnih kapilar, v katerih se zasevek zagozdi in nenadzorovano raste. Tudi če s kemoterapijo uničimo primarnega raka, težko uničimo množico zasejanih potomcev v pljučih. Pomembna ovira pri zdravljenju pljučnega raka je velika površina pljuč, primerljiva s polovico velikosti teniškega igrišča. Da bi kemoterapevtik učinkovito uničeval rakave zasevke, bi morali doseči zadostno koncentracijo povsod, tudi v najglobljih predelih pljuč.

Znanstvena ekipa je izdelala dostavni sistem, ki lahko dlje časa ostane v pljučih in pobije rakave zasevke. Kot osnovno enoto dostavnega sistema so izbrali celico alge Chlamydomonas reinhardtii. Uporaba živih celic ima pomembne prednosti: alge vsebujejo bičke, s katerimi se lahko aktivno prerazporedijo po medcelični tekočini v pljučnem tkivu. Zaradi velikosti se tam tudi zadržijo in ne vstopijo v krvni obtok. Znanstvena ekipa je na površino celic alg pripojila mešičkaste strukture, ki vsebujejo kemoterapevtik doksorubicin. Mešičke so obdali z umetno membrano, ki oponaša membrano rdeče krvničke. S tem so dosegli, da so se komponente dostavnega sistema dovolj časa izogibale zaznavi in uničenju s strani imunskega sistema. Tovrstno strukturo imenujemo mikrorobot, saj se lahko avtonomno premika v medceličnini in kemoterapevtik postopoma sprošča v okolico.

Algaste mikrorobote so dostavili v sapnik testnih miši z metastatskim rakom pljuč. Z uporabo dostavnega sistema so podaljšali življenje obolelih miši za okoli 40 odstotkov glede na kontrolno skupino. Mikroroboti so tudi zavirali rast metastaz. Izguba teže, ki je lahko pokazatelj učinkovitosti protirakave terapije, je bila pri testni skupini zanemarljiva. Mikrorobotski dostavni sistem je izkazal tudi manjšo toksičnost v primerjavi s skupino, ki je prejela zgolj doksorubicin. Znanstvena ekipa ugotavlja, da bi z nadaljnjo optimizacijo mikrorobotov lahko dosegli večjo učinkovitost pri lokaliziranem spopadanju z rakavimi zasevki v pljučih.

Z algami je dihal Luka.