Antibiotiki so protimikrobne spojine, ki jih nekatere bakterije, pa tudi glive, izločajo za obrambo pred drugimi bakterijami. Raziskovalna skupina iz Nemčije je pred kratkim potrdila, da lahko delujejo tudi kot obramba bakterij pred bakteriofagi.

Kot nam pove že njihovo ime, bakteriofagi za svoje razmnoževanje izkoriščajo bakterije, gre torej za viruse bakterij. Tekom vsaj 3,5 milijarde let evolucijskega pritiska so bakterije pred njimi razvile mnogo obrambnih mehanizmov, med katerimi je denimo tudi CRISPR-Cas. V znanstveni literaturi je sicer že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja izšlo nekaj člankov o protivirusnem delovanju aminoglikozidnih antibiotikov proti bakteriofagom, vendar mehanizem ni bil nikoli podrobneje raziskan.

Raziskovalna skupina iz Nemčije se je odločila več kot 50 let stare navedbe preveriti na treh različnih skupinah  bakteriofagov: na enoverižnih DNK, dvoverižnih DNK ter enoverižnih RNK bakteriofagih. V prvem poskusu so uporabili različne koncentracije aminoglikozidnih antibiotikov. V drugem poskusu pa so uporabili izrabljeno gojišče, v katerem  so dva dni rasle streptomicete, bakterije, ki sintetizirajo že omenjeno skupino antibiotikov. Rezultati so pokazali, da je bila v obeh primerih preprečena okužba bakterij, in sicer z dvoverižnimi DNK bakteriofagi iz družine Siphoviridae, med katere denimo spada tudi modelni bakteriofag lambda.

Raziskovalna skupina je nato določila še mehanizem protivirusnega delovanja antibiotika - zanimalo jih je, na katerem koraku zaustavi okužbo bakterijske celice. Z metodo kvantitativnega PCR-ja so merili količino virusne DNK zunaj in znotraj bakterijske celice. Ugotovili so, da bakteriofag nima težav z vstopom v celico, vendar pa antibiotik nato prepreči njegovo razmnoževanje v njeni notranjosti, saj v njej ni bilo več zaznane povečane količine virusne DNK.

Raziskava širi obzorje v oborožitveni tekmi med bakterijami in bakteriofagi, saj nakazuje, da gre verjetno za odkritje še enega obrambnega mehanizma bakterij proti virusnim parazitom.