Mednarodna raziskovalna skupina je v znanstveni reviji Cell Host & Microbe objavila članek, v katerem poročajo o nepričakovani lastnosti črevesnih bakterij – te so sposobne razgradnje spojin, ki jih povezujemo s kroničnim vnetjem.

Med presnovne bolezni, ki so povezane s kroničnim vnetjem, prištevamo debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in aterosklerozo – to je vnetje žilnih sten, ki poveča tveganje za krvne strdke. Na pojavnost teh bolezni vplivajo tako genetika kot okoljski faktorji, pri čemer navadno najprej pomislimo na prehrano. Kot kaže pa ni nič manj pomembna povezava med črevesno mikrobioto, kroničnim vnetjem in aterosklerozo. Črevesne bakterije sodelujejo pri razgradnji hrane in mnogih spojin, tudi purinov. Pri tem lahko nastanejo metaboliti, ki jih povezujemo z vnetjem.

Med razgradne produkte purinov – dušikovih spojin, h katerim uvrščamo tudi gradnike DNK – med drugim spada sečna kislina. Čeprav je normalno prisotna v krvni plazmi, povišane koncentracije sečne kisline že vrsto let povezujemo s kroničnim vnetjem, okvaro žilnih sten in srčno-žilnimi boleznimi. Če se kristali sečne kisline nabirajo v ledvicah ali sklepih, sčasoma pride do tvorbe ledvičnih kamnov in putike, ki se kaže z bolečimi in otečenimi sklepi. 

Študija je pokazala, da številne anaerobne črevesne bakterije, ki pripadajo različnim družinam, od Escherichie do Fusobacterie in drugih, razgrajujejo purine, ki so prisotni tudi v črevesju. Pri tem nastaja sečna kislina, ki za bakterije predstavlja vir ogljika in dušika. Iz analize genoma bakterij so raziskovalci in raziskovalke razbrali, da preučevane bakterije premorejo več genov za anaerobno razgradnjo purinov. 

V nadaljevanju raziskave je sledila transplantacija črevesne mikrobiote mišim. Vnos preučevanih črevesnih bakterij, ki imajo sposobnost razgradnje purinov do sečne kisline, je povzročil znižanje koncentracije sečne kisline v krvi in zmanjšanje sprememb na ožilju, ki nastanejo zaradi ateroskleroze. 

Poseg na črevesni mikrobioti predstavlja možen način zdravljenja kroničnih srčno-žilnih bolezni. Kot ponavadi pa moramo biti pri zaključkih zelo previdni. Upoštevati je treba varnost vnosa preučevanih bakterij in zmanjšanja prisotnosti purinov v črevesju. Velja spomniti, da imajo purini pomembno vlogo pri obnovi hitro delečih se črevesnih celic.

Vse purine bi pogrickala Andrea.

Vir fotografije: prirejeno po Wikimedia Commons