Mednarodna raziskovalna skupina je na podlagi preteklih raziskav ovrednotila doprinos različnih človeških vplivov k izgubi svetovne biodiverzitete. Analiza je pokazala, da k izgubi biodiverzitete največ prispevata povečana uporaba površin za pridelavo hrane in ribolov.

Ljudje s svojimi posegi v okolje v zadnjih desetletjih pospešeno prispevamo k izumiranju vrst in posledično k zmanjševanju biodiverzitete, kar dalje ogroža obstoj celotnih ekosistemov. To povzročamo z različnimi posrednimi ali neposrednimi dejavnostmi, kot so na primer onesnaževanje okolja, širitev kmetijskih površin, vplivanje na podnebje. Za uspešno naslavljanje problema je treba nujno ovrednotiti doprinos posameznih človeških dejavnosti k izgubi biodiverzitete ter določiti prednostna področja, katerih vpliv na okolje moramo zmanjšati. 

Avtorji in avtorice raziskave so pregledali več kot 45 tisoč člankov in druge literature, ki je povezana z vplivom ljudi na biodiverziteto in je bila objavljena po letu 2005. Posamezne dejavnosti, opisane v raziskavah, so razdelili v pet kategorij: klimatske spremembe, uporaba zemlje in morja, onesnaževanje okolja, širjenje invazivnih tujerodnih vrst ter neposredno uničevanje organizmov v okolju. Vsaki dejavnosti iz posamezne kategorije so nato po enotnem kriteriju dodelili oceno vpliva na biodiverziteto in statistično ovrednotili izračunan vpliv iz vseh izbranih raziskav. 

Po celem svetu je bil najpomembnejši dejavnik ogrožanja kopenskih organizmov širjenje površin za pridelavo hrane, zlasti živinorejo in pridelavo poljščin. Nedaleč na drugem mestu je bilo neposredno uničevanje organizmov, pod kar štejemo sečnjo gozdov za namene pridobivanja lesa, lov in trgovino z divjimi živalmi. Na morsko biodiverziteto najbolj vpliva ribolov. Najmanjši je bil izračunan vpliv širjenja invazivnih tujerodnih vrst, klimatske spremembe pa, glede na trenutne izračune, bolj ogrožajo morske kot kopenske organizme. 

Zaradi pospešenega spreminjanja klime bo najverjetneje v prihodnosti vpliv klimatskih sprememb na biodiverziteto dalje naraščal. Vendar kot opozarjajo avtorji in avtorice raziskave, se pri tem ne sme zanemarjati drugih vplivov, ki ogrožajo biodiverziteto. Nekatere dejavnosti, namenjene zmanjševanju klimatskih sprememb, kot je na primer pridelava surovin za biogoriva, lahko tako še bolj škodujejo biodiverziteti kot trenutno klimatske spremembe. Pri iskanju rešitev za klimatske spremembe bo tako treba sočasno upoštevati več dejavnikov, če ne bomo želeli sočasno ogrožati ekosistemov.

Bioenotnosti se upira Arne.

Vir slike: https://www.stockai.com/tools/article-to-featured-image