Bioplastike se pogosto reklamira kot okolju prijazne alternative napram konvencionalnim plastikam, ki temeljijo na osnovi predelane nafte. Takšna karakterizacija pa je zaenkrat neutemeljena, saj vpliva bioplastik na okolje zaradi pomanjkanja relevantnih raziskav ne poznamo dovolj dobro. Raziskovalna skupina je preverila toksičnost bioplastičnih tekstilnih vlaken na deževnike, ki so pomembni razkrojevalci in pripomorejo h koristnemu kroženju hranil v tleh. Svoje ugotovitve je objavila v reviji Environmental Science and Technology.

Plastične mase v zadnjih desetletjih zaradi naraščajočega bremena plastičnega onesnaženja in raziskav o njihovem vplivu na zdravje vse pogosteje nadomeščajo z alternativnimi polimernimi materiali. Oznaka bioplastika se nanaša na njihov izvor, saj so delno ali v celoti izdelane iz rastlinske ali živalske biomase. Takšna izdelava pa ni nujno povezana z večjo okoljsko sprejemljivostjo. Po eni strani niso nujno razgradljive v okoljskih pogojih ali pa vsebujejo dodatke, ki spremenijo njihovo obstojnost, trdoto ali elastičnost glede na potrebe proizvajalca. Zelo malo je tudi podatkov o toksičnosti za ekosisteme in organizme, ki tamkaj prebivajo.

Bioplastična vlakna se nahajajo v kozmetičnih izdelkih, denimo vlažnih robčkih, in tudi v oblačilih. V kmetijska tla in človeško prehrano vstopajo preko trdnih biognojil, ki jih proizvajamo iz prečiščenih usedlin čistilnih naprav. Tja pa pridejo s pranjem oblačil. Raziskovalna ekipa je želela preveriti, kakšna je toksičnost bioplastičnih tekstilnih vlaken v primerjavi s poliesterskimi. Osredotočili so se na viskozo in rejon, ki jih proizvajamo iz celuloznih vlaken lesne pulpe, njuna pogostost pa se v primerjavi s konvencionalnimi plastičnimi vlakni povečuje.

Raziskovalna ekipa je preverila, katere učinke povzročajo bioplastična vlakna na populacijo deževnikov vrste Eisenia fetida. Neobarvane vzorce rejona, viskoze in poliestra so najprej zmleli na vlakna mikrometrske velikosti, potem pa jih v obliki vodne raztopine dajali deževnikom. S tem so sestavili toksikološki profil vsakega od polimerov in preverili njihov vpliv na obnašanje deževnikov.

Pri zelo povišanih koncentracijah je bila toksičnost rejona in viskoze večja od poliestra, ki je tudi pri najvišjih koncentracijah pobil manj kot 30 odstotskov deževnikov. Pri realnih okoljskih koncentracijah sta bioplastična materiala v večji meri zavirala razmnoževanje in povečala vkopavanje v globlje plasti tal. Celokupno je bil vpliv na kroženje hranil kot posledica vseh naštetih dejavnikov večji od poliestra. Viskoza in rejon pa sta tudi v nekaterih drugih študijah izkazovala večjo škodo v ekosistemu. Študija kljub temu ni pojasnila mehanizma toksičnosti, nakazuje pa na ekološko škodo zaradi vnašanja bioplastičnih vlaken v okolje.

Z deževniki se je vkopaval LukaS.