Bistvo je očem nevidno

Aktualno-politična novica
19. 1. 2023 - 8.05

Spreminjanje barve, posnemanje vzorcev, koža brez pigmenta. Nekatere živali so prave mojstrice kamuflaže. A kako lahko prosojne dvoživke, ki jim po prepletenem ožilju plujejo rdeče, s hemoglobinom napolnjene krvne celice, prikrijejo to barvo? Kakopak, celice skrijejo! Skupina ameriških znanstvenic in znanstvenikov je v nedavni študiji poročala o mehanizmu, ki ga vrsta tropske žabe, imenovana steklena žaba, uporablja za doseganje svoje prosojnosti.

Prosojnost, ki temelji na zmanjšanju razpršitev in absorpcije svetlobe, je kot posledica drugačnega obnašanja svetlobe v vodi pogosta prilagoditev pri morskih organizmih. Na kopnem je ta prilagoditev, ki omogoča živalim skrivanje pred plenilci in drugimi nevarnostmi v okolju, redkejša. Nekateri organizmi, na primer jajčeca jegulje in nekatere vrste rib, prosojnost poleg nepigmentirane kože dosežejo še z neobarvano krvjo. Pri steklenih žabah, ki imajo krvni obtok poln rdeče krvi, pa je doseganje prosojnosti pravi izziv. Kljub nepigmentirani koži ožilje zaradi hemoglobina, ki močno absorbira zeleno in modro svetlobo, ostaja vidno.

Prosojna kamuflaža drevesnih žab
 / 1. 6. 2020

Čeprav je barva večjega dela telesa steklenih žab svetlo zelena, je trebušna koža nekaterih članov te družine prosojna, po čemer je steklena žaba dobila svoje ime. Raziskovalke in raziskovalce je tako najprej zanimalo, ali se stopnja prosojnosti razlikuje med fiziološkimi stanji. Enajstim žabam so spektrofotometrično izmerili prepustnost svetlobe, medtem ko so spale, v stanju budnosti in gibanja ter po anesteziji. Ugotovili so, da med spanjem steklene žabe prepuščajo največ svetlobe, v povprečju od 34 do 61 odstotkov več kot v vseh drugih stanjih.

Za razumevanje procesov, ki se dogajajo v žabah med spanjem, ko je njihova prosojnost največja, so uporabili posebno metodo slikanja – fotoakustično mikroskopijo. Pri tej tehniki se del absorbirane energije pretvori v ultrazvočne valove, njihovo akustično merjenje pa ustvari globlje slike kot pri klasičnih optičnih metodah. To je uporabno pri slikanju neprozornih organov, kot so denimo srce in jetra. Dvanajst žab so slikali med gibanjem in med spanjem ter ugotovili, da se med mirovanjem krvne celice zbirajo v jetrih, med premikanjem pa odtekajo nazaj v ožilje. Signal rdečih krvnih celic se je v jetrih po premikanju v povprečju zmanjšal za 83 odstotkov in ob spanju ponovno povečal na podobno raven, kar so potrdili tudi s histološkim pregledom jeter.

V raziskavi so pokazali, da steklene žabe med počivanjem povečajo svojo prosojnost tako, da prenesejo večji del krvnih celic iz žil v jetra. Razumevanje mehanizma, s katerim steklene žabe dosegajo prosojnost, je po mnenju znanstvene skupine pomembno tudi z vidika razumevanja srčno-žilnih dogodkov, ki so zelo pogosti pri ljudeh. Pri večini vretenčarjev agregacija večjega števila krvnih celic povzroči življenje ogrožujoče krvne strdke, medtem ko so steklene žabe sposobne večkratdnevno stisniti tudi skoraj 90 odstotkov svojih krvnih celic brez trombotičnega zapleta.

Vir fotografije flickr, Wikimedia Commons

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness