Raziskovalke s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem so v reviji Frontiers in Nutrition objavile članek, v katerem so predstavile izsledke primerjave štirih različnih načinov prehranjevanja. Primerjale so vsejede, vegetarijanske in veganske diete z LCHF oziroma low carb high fat dieto; torej dieto, ki temelji na zmanjšanem vnosu ogljikovih hidratov in povečanem vnosu maščob. Za omenjeni način prehranjevanja se odločajo predvsem posamezniki in posameznice z željo po izgubi kilogramov.

Pri dieti LCHF se omejuje uživanje ogljikovih hidratov, stročnic in sadja – teh naj bi oseba zaužila maksimalno šestindvajset odstotkov kilokalorij na dan oziroma sto trideset gramov dnevno. Po drugi strani pa se, zaradi visoke vsebnosti beljakovin in maščob, zapoveduje uživanje več mesa, rib, jajc in mlečnih izdelkov. Daljše upoštevanje takšne diete lahko privede do pomanjkanja vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Zdravniki in zdravnice tako priporočajo jemanje prehranskih dopolnil, kot so na primer v vodi topni vitamini C in B ter linolenska kislina. Ta spada med esencialne maščobne kisline in jo najdemo v rastlinskih oljih. Jemanje prehranskih dopolnil se priporoča tudi pri sledenju brezmesni dieti, predvsem jemanje vitamina B12. Tega v telo vnesemo zgolj z uživanjem živil živalskega izvora.

Pri omenjeni presečni raziskavi so vključili sto trideset zdravih posameznikov in posameznic z normalnim indeksom telesne mase. Vsi v študijo vključeni posamezniki in posameznice so eni od prej omenjenih diet sledili že vsaj pol leta. V času opazovanja, ki je trajalo tri dni, so odgovarjali na vprašalnike o pogostosti in načinu prehranjevanja in socioekonomskem statusu. Na tešče pa so jim vsak dan merili tudi serumske presnovne biomarkerje v krvi in krvni pritisk. Opravljali so še antropometrične meritve, kot je merjenje obsega kožne gube in mišične ter kostne sestave telesa.

Povprečno nižji indeks telesne mase naj bi po izsledkih raziskave imeli posamezniki in posameznice, ki so se prehranjevali vegansko ali vegetarijansko. To pripisujejo predvsem njihovemu večjemu poudarku na zdravo prehrano in življenjski slog. Posamezniki, ki so sledili LCHF dieti, so imeli podobne vrednosti mikronutrientov – vitaminov, nekaterih mineralov in maščobnih kislin, kot tisti, ki so sledili drugim dietam. Razlika pa je bila očitna pri vrednosti makrohranil v prehrani; povečana je bila vrednost LDL holesterola v krvi, nasičenih maščobnih kislin in beljakovin živalskega izvora. Nižja je bila vrednost sladkorja in prehranskih vlaknin. Vrednosti trigliceridov, glukoze in C-reaktivnih proteinov so bile pri vseh posameznicah ne glede na način prehranjevanja primerljive.

Nadalje so rezultati pokazali, da je imela približno tretjina veganov in vegetarijank dnevni vnos beljakovin pod priporočeno minimalno vrednostjo. Pri vsejedcih pa je le osem odstotkov doseglo zadosten vnos beljakovin, pojedli pa so premalo ogljikovih hidratov in preveč maščob.

Znanstvena skupina zaključuje, da nobena od posameznih omenjenih diet ne preskrbi posameznice z zadostno količino makro in mikrohranil. Ugotovile pa so, da se zviša vrednost serumskega holesterola pri posameznikih, ki so prakticirali dieto z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov. V njihovem primeru bi morali svoji prehrani dodati več prehranskih vlaknin in živalsko maščobo zamenjati za rastlinsko. Kvaliteta in dolgoročen vpliv LCHF diete na zdravje posameznika, brez posvetovanja strokovnjakov in strokovnjakinj, pa zaenkrat še ni znan.

LCHF diete se ne bo šla Jana.