Kiti grbavci so ena izmed živalskih vrst, ki opravijo izjemno dolge selitve s hladnih območij hranjenja na toplejša tropska območja parjenja. Njihove poti prečkajo tudi večje oceane. Znanstvena skupina poroča o kitu grbavcu, ki je opravil pot dolgo vsaj 13.046 km. To naj bi bila do zdaj najdaljša zaznana pot teh živali.

Mednarodna komisija za kitolov opisuje sedem različnih območij parjenja kitov grbavcev, od tega je eno v Tihem oceanu, dve v Atlantskem in štiri v Indijskem oceanu. Po navadi imajo kiti grbavci stalne selitvene poti. V zadnjih desetletjih pa so večkrat opazili posamezne kite na različnih območjih parjenja, več kitov je opravilo poti dolge več kot 8000 km.

Kite spremljajo s pomočjo občanskih raziskovalk in raziskovalcev. Ti v raziskavi sodelujejo tako, da slikajo kite, ki jih opazijo na nekem območju. Potem fotografije naložijo na spletno platformo Happywhale, ki služi za identifikacijo fotografij kitov in delfinov. Za prepoznavo posameznih osebkov uporabljajo avtomatizirana orodja. Prepoznavo potem potrdijo ali zavrnejo usposobljene upravljalke in upravljalci podatkov. Pri prepoznavi se zanašajo predvsem na hrbtno plavut kitov, saj ima vsaka edinstvene zareze, brazgotine, vzorce in obarvanost.

Tako so med 91.000 fotografijami kitov grbavcev odkrili kita, ki je bil leta 2013 in 2017 opažen na obali Kolumbije v Tihem oceanu, leta 2022 pa na obali Zanzibarja v Indijskem oceanu. Raziskovalna skupina je ocenila, da je najkrajša pot, ki jo je prepotoval med tema lokacijama, 13.046 km. V pot so vključili tudi postaje za hranjenje, in sicer Južne Šetlandske otoke v bližini Antarktike in Južno Georgijo v južnem Atlantskem oceanu ter obalo Tanzanije. Zelo verjetno pa je bila njegova pot daljša. Da si lažje predstavljamo, je to približno zračna razdalja med Ljubljano in Cape Townom v Južni Afriki*.

V raziskavi ponujajo razlage, kaj je kita grbavca spodbudilo k tako dolgi poti. Lahko da so njegovo dolgo pot spodbudile podnebne spremembe in spremenjeni okoljski pogoji, ki že močno vplivajo na razpoložljivost hrane v oceanih. Lahko pa se je kit grbavec odločil za dolgo pot tudi zaradi vedno večjega števila kitov grbavcev v oceanih, saj gre za eno od vrst, katerih število se zaradi uspešne zaščite narave veča. Njegovo vedenje kaže v smer velike vedenjske plastičnosti teh živali, kar jim bo morda prišlo prav pri prilagajanju na okoljske spremembe.

Ogromne vodne sesalce občuduje Zarja.

*popravek: najprej smo navedli Auckland v Novi Zelandiji, kar je bilo narobe