Dva koraka do prvih nog

Aktualno-politična novica
12. 2. 2021 - 7.15

Raziskovalna skupina je v reviji Cell pokazala vpliv dveh mutacij v genomu rib cebric, ki povzročita razvoj okončinam podobnih struktur iz ribjih plavuti. Odkritje ponuja namig, kako so se lahko evolucijsko razvile prve štirinožne kopenske živali.

Raziskovanje pretekle evolucije je pogosto omejeno na zbiranje in analiziranje fosilnih ostankov ter njihovo urejanje v časovno zaporedje, ki nam prikaže zgodovinski razvoj novih lastnosti. Pri razumevanju genetskih in fizioloških mehanizmov, potrebnih za razvoj teh lastnosti, pa nam lahko pomaga raziskovanje sprememb na genomih, do katerih prihaja v trenutno živečih vrstah. 

Plavuti rib in okončine štirinogih živali so si danes anatomsko izredno različne. Vendarle so se slednje prvič razvile prav iz plavuti skupnega prednika pred približno 420 milijoni let. Pomembna sprememba, ki se je zgodila zelo zgodaj v evoluciji okončin, je bila razdelitev kosti plavuti na več razdelkov. Ti so se lahko nato naprej razvijali v razne oblike, ki so danes značilne za vretenčarje s štirimi okončinami. Ljudje imamo noge in roke tako razdeljene na več razdelkov, vsak izmed njih pa ima svoje oporne kosti. 

Raziskovalci in raziskovalke so z analizo genomov rib cebric odkrili, da sta za razdelitev plavuti zadostni že mutaciji v samo dveh genih – vav 2 in waslb. Karakterizacija teh genov je pokazala, da sta oba vključena v signalizacijsko pot, ki pomembno določa rast in porazdelitev kosti pri vretenčarjih v času razvoja embrija. Mutaciji skupaj povzročita, da se določene kosti v plavutih cebric skupaj s pripadajočimi mišicami razdelijo v ločene razdelke. Ti razdelki so nato, po besedah avtorjev in avtoric raziskave, lahko naprej služili razvoju specializiranih okončin.

Čeprav raziskava ne odraža nujno točnega poteka evolucije, pa ponuja možen mehanizem, kako so se lahko ribje plavuti postopoma razvile za prehod na kopno. Razlaga je še posebej atraktivna, saj je za razvoj razdelkov potrebnih izredno malo mutacij, zaradi česar je tak scenarij bolj verjeten. Za zaključek še omenimo, da sta v isti izdaji revije Cell objavljeni dve drugi raziskavi (1, 2), ki sta predlagali mutacije, potrebne za razvoj organov, podobnim kopenskim pljučem. Vsem raziskavam je skupna ugotovitev, da so zgodnje ribe že vsebovale gene, ki so z le nekaj mutacijami privedli do prilagoditve za prehod iz pradavnih morij na kopno. 

 

Z ribami je tacal Arne.

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.