Na jutro tretjega dneva leta gospodovega 2024 bomo svoj pogled z ognjemetov in sarm usmerili v vesolje in opazovali vodne gejzirje na planetih izven našega osončja oziroma eksoplanetih. Nasina raziskovalna skupina je odkrila 17 hladnih oceanskih planetov z oceani pod ledenim pokrovom, ki imajo zelo močno geološko aktivnost. V članku, objavljenem v Astrophysical Journal, znanstveniki in znanstvenice navajajo, da so zelo verjetno na teh planetih aktivni gejzirji, pri dveh pa so celo tako močni, da jih lahko opazujemo s teleskopi z Zemlje.

Hladni oceanski planet je oznaka za planete, ki imajo na svojem površju tekočo vodo, a je ta delno ali popolnoma zakrita z ledenim pokrovom, kot denimo Jupitrova luna Evropa. Plimsko delovanje in toplota jedrskih reakcij v sredici planeta ohranjata vodo pod ledenim pokrovom tekočo. Tako imenovano notranje segrevanje je eden izmed faktorjev, ki privede do geološke aktivnosti pod oceanom, kar se izraža v obliki vulkanizma in gejzirjev. Raziskovalna skupina je izračunala notranje segrevanje eksoplanetov tako, da je seštela prispevek plinskega segrevanja in toplotni prispevek jedrskih reakcij v sredici planeta. Prvega je možno izračunati s poznavanjem hitrosti vrtenja planeta, drugega pa z uporabo numerične formule za jedrske procese. Notranje serevanje eksoplanetov so primerjali z notranjim segrevanjem teles v našem osončju, predvsem Zemlje ter lun Evropa in Io. Na podlagi te primerjave so lahko predvideli razmere na površjih planetov drugih zvezd, čeprav jih ni možno neposredno opazovati.

Znanstvena skupina se je iskanja hladnih oceanskih planetov lotila s pregledom kataloga NASA Exoplanet Archive. V njem so iskali planete, ki so lažji od osmih mas Zemlje in so po premeru od nje približno dvakrat večji. S tem so iz skupine planetov izluščili trdne skalnate planete, katerih najsvetlejši pripadniki so hladni oceanski planeti. Raziskovalci in raziskovalke so na tak način določili 17 planetov, ki imajo morda pod ledenim površjem tekoče oceane.

Opazovanje gejzirske aktivnosti je posredno odvisno od debeline ledenega pokrova – debelejši kot je led, težje gejzirji izbruhnejo. Do gejzirskih izbruhov lahko pride, ko v razpoke na dnu ledenega pokrova pride oceanska voda. Ta z nadaljnjim razširjanjem ledu pride do površja, kjer zaradi pomanjkanja pritiska atmosfere – pri planetih z redko atmosfero ali brez nje – izbruhne na površje.

Raziskovalci in raziskovalke so z izračuni notranjega segrevanja planetov opazili, da ima 17 hladnih oceanskih planetov opazno večje notranje segrevanje kot Zemlja in Jupitrova luna Evropa, ki sta v našem Osončju med geološko najbolj aktivnimi telesi. Z izračunano notranjo toploto so znanstveniki in znanstvenice določile debelino ledenega pokrova. Za sedem planetov skupina trdi, da imajo zadostno notranje segrevanje in dovolj tanko plast ledu, da lahko pride do izbruhov gejzirjev in drugih vulkanskih aktivnosti. Na dveh najbolj aktivnih planetih, Proxima Cen B in GJ 514 b, pogoji omogočajo dovolj velike izbruhe, da bi jih lahko opazovali s teleskopi na Zemlji.

Na gejzirski izbruh kuhančka še čaka Filip.

vir slike: https://www.wionews.com/science/nasa-identifies-17-exoplanets-hosting-h…