Znanstvena skupina je preučila evolucijski razvoj rib iz skupine ostrižnikov v Viktorijinem jezeru. Izsledke so objavili v reviji Nature.

Pri evolucijskem procesu adaptivne radiacije se v relativno kratkem časovnem obdobju iz enega prednika razvije večje število novih vrst. Proces je znanstvena skupina spremljala v Viktorijinem jezeru. To se je od svojega nastanka večkrat presušilo in zapolnilo, nazadnje pa se je pričelo polniti pred več kot sedemnajst tisoč leti. V študiji je skupina analizirala fosilne ostanke v sedimentih jezera. Tako je poskušala določiti okoliščine in razloge, zaradi katerih je v jezeru prišlo do velike raznovrstnosti rib iz skupine ostrižnikov. Danes v jezeru najdemo več kot 500 vrst teh rib.

Na podlagi več kot 7500 fosilnih ostankov zob so raziskovalke določile v preteklosti prisotne taksonomske skupine rib. Starost fosilnega materiala so določile s pomočjo radioaktivnega izotopa ogljika. Nadalje so nastajanja jezera razdelile na več obdobij. Za vsako obdobje so primerjale pojavnost različnih skupin rib ter na podlagi cvetnega prahu v sedimentih opredelile vegetacijske spremembe jezerskih habitatov.

Ko se je jezerska kotanja pred sedemnajst tisoč leti pričela znova polniti, so jezero naselile različne vrste iz skupine ostrižnikov ter pripadnice pravih krapovcev, somov in drugih. Z nadaljnjim širjenjem jezera, poplavljanjem prej kopnih območij in nastajanjem globočin so se v jezerskem ekosistemu oblikovali novi habitati. Večina skupin rib je ostala v že prej zasedenih in oblikovanih habitatih. Številčnost nekaterih skupin rib je skozi čas upadala, povečalo pa se je število vrst ostrižnikov. Ti so se v nove vrste razvijali predvsem v novonastalih habitatih, recimo globinah.

Znanstvena skupina je ovrgla predvidevanje, da so nove vrste ostrižnikov nastale, ker bi prve zasedle habitate v jezeru ali bile v številčni premoči. V začetku je bilo v jezeru namreč več skupin rib, ki pa niso uspešno naselile novih habitatov. Nastanek novih vrst znanstvena skupina tako pripiše ravno pojavljanju novih habitatov zaradi širjenja jezera. Te so ostrižniki zaradi svojih genetskih in fizičnih značilnosti lahko zasedli uspešneje kot druge skupine rib. Te lastnosti so denimo spolna selekcija tako samcev kot samic, močna čeljust in sposobnost parjenja hibridnih osebkov s predstavniki starševske vrste.

Znanstveni britOFF je pripravila Klara.

Vir slike: https://www.nature.com/articles/nature13726/figures/1